Letnik: 2003 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Marta Pirnar

PLACEBO

Sleeping With Ghosts

Hut Records/Dallas, 2003

Bili so surovi queer punkerji (Placebo), ki so klecnili pred produkcijsko stiliziranim art glam rockom (Without You I'm Nothing), nadaljevali z intelektualistično družbeno angažiranostjo (Black Market Music) in zdaj, na četrtem albumu, pristali v – skladno z naslovom – postelji z duhovi. In producentom Jimom Abissom, seveda.

Duhovi so, razumljivo, vplivali predvsem na lirično stran pričujočega albuma. Brian Molko se tokrat posveča preteklosti in soočanju z (večinoma slabimi) medčloveškimi odnosi, ki so se očitno zarili globoko v srčiko njegovega osebnozgodovinskega spomina. Ashtray Girl v pesmi This Picture je ena izmed duhov, ki Molka navdaja s strahom pred staranjem, podobno breme preteklega časa pa Molko občuti tudi v The Bitter End, kjer se v njegovo nostalgijo priplazi obilna mera jeze in grenkobe. Tudi sicer so njegova besedila spet polna intelektualističnih floskul in grenkih spoznanj, ki se z družbeno zavednega vidika tokrat nanašajo predvsem na vpliv korporativistične mašinerije na človekovo naravo in njegove prioritete. »Don't forget to be the way you are/don't be plasticine ,« poje v Plasticine, »remember me when you clinch your movie deal,« poje v Special Needs in tudi mantrično ponavljanje verza »protect me from what I want« v istoimenski pesmi poslušalca zaziblje v samospraševalni spanec, ki prosto po Molku ne prinaša drugega kot patetično nočno moro sebičnega samodokazovanja v ponorelem svetu, v katerem živimo iz dneva v dan, "v luknji, ki ji rečemo dom". V pričujočem liričnem opusu nemara res ni zaznati optimizma, je pa zato toliko več pristne samoizpovedi, ki je je nekoliko primanjkovalo na prejšnjem albumu. Sleeping With Ghosts se tako ponaša tudi z venčkom nekoliko bolj osebnih pesmi, ki poudarjajo Molkovo z odnosi odvisno naravo. I'll Be yours in Centrefolds sta na videz preprosti čustveni izpovedi, ki v sebi skrivata močno in kompleksno željo navadnega smrtnika. »I refuse to let you die/ 'cause its wrong/ and I've been waiting far too long/ for you to be/be mine,« poje v zadnji baladi Centrefolds in potrka na najbolj občutljivo poslušalčevo točko.

Kajpak bi lahko še naprej takole nizala Molkove verze in vas prepričevala v njegove neizpodbitne pesniške sposobnosti, a se naj v nadaljevanju posvetim zvočni formi, ki jo je, kot rečeno, tokrat obdelal Jim Abiss, s čigar delom na prvencu mladcev pod imenom The Music smo se pred časom dodobra seznanili tudi na straneh Muske. Bombastični uvodni instrumental Bulletproof Cupid (ki bi bil tudi brez vokalnega okrasja nadvse primeren za samostojno ploščo) pravzaprav nima kakšne posebne napovedovalne funkcije, ki bi nam dala vedeti, da nas čaka tričetrt ure virtuoznega rockovskega hrupa. Že naslednja, English Summer Rain napoveduje povsem drugačen, veliko bolj elektronski zvok, ki mu je svoj pečat brez dvoma dal prav Abiss. Toda Placebo s tovrstnim elektro eksperimentiranjem ne pretiravajo v meri, ki bi na primer spominjala na Molkovo sodelovanje z elektro duom Alpinestars pri samostojni plošči Carbon Kid ali pa na Abissovo delo z Massive Attack. V ospredju je še vedno tipičen placebo ritem, le da je tokrat namesto kitarske spodbude v ospredju mašinska matrica. Podoben oziroma še malo bolj elektro izkrivljen izlet si fantje privoščijo še v Something Rotten, ki je zaradi svoje samosvoje psihedelične sonične preobleke tudi nekakšna črna ovca pričujočega albuma. Preostalih devet pesmi je pravzaprav tipični Placebo pridelek z že znano ritmiko, med katerimi seveda najbolj izstopa izjemno nalezljiva Bitter End, ki je kot prva samostojna plošča tudi napoved izida albuma. Toda še vedno so osupljive in rezke balade tisto, kar naredi njihove albume tako dragocene in večne. Sleeping With Ghosts, Special Needs, I'll Be Yours in že prej omenjena fantastična Centrefolds so biseri, na katerih je na debelo zapisano Molkovo ime, ki v luči tolikšne kreativnosti in izvirnosti, kakršno izkazuje Sleeping With Ghosts, očitno še zlepa ne bo zbledelo.

Marta Pirnar