CALIFORNIA EAR UNIT

22. Muzički bienale Zagreb, Kazalište mladih, Zagreb, 6. 4. 2003

Zagrebški bienale je za prostor srednje Evrope in bivše Jugoslavije verjetno še vedno najpomembnejša referenca za sodobne tokove v resni glasbi. Tako je bilo že v preteklosti, saj so bienale do 60-tih let, ko ga je ustanovil slavni hrvaški skladatelj Miko Kelemen, obiskali domala vsi najpomembnejši skladatelji 20. stoletja: Igor Stravinski, Oliver Messiaen, Luciano Berio, Witold Lutoslawski, Krzysztof Penderecki, Karlheinz Stockhausen, John Cage, Mauricio Kagel in Dmitrij Šostakovič. Tema letošnjega bienala je bila Tehnologija v glasbi - z mnogimi koncerti, performansi, delavnicami, predstavami in osrednjim simpozijem Glasbene konstelacije digitalne dobe.

Na ameriško skupino za sodobno resno glasbo California Ear Unit me vežejo prijetni spomini, saj sem prek njihovih edicij v devetdesetih odkrival nove smeri v ameriški glasbi, ki so se razvile po koncu pionirskega obdobja minimalizma. Institucionalna “zmaga” sodobne resne glasbe je v Združenih državah vendarle uspela bolje kot v kontinentalni Evropi, saj je po zaslugi kopice skladateljev zaživela tudi zunaj hermetičnega akademskega okolja in živahno komunicirala z vsem, kar se je okoli nje v svetu dogajalo. Z užitkom je vsrkavala prvine avantgardnih in popularnih glasbenih praks, hkrati pa je v nov kontekst postavila tudi v minimalizmu zanemarjene dosežke dodekafonije.

Skupina California Ear Unit, ki je začela delovati že leta 1981, je bila ena prvih, ki se je posvetila tem novim trendom ameriške glasbe in je za nekaj let prehitela danes morda bolj uveljavljeno newyorško skupino Bang on a Can. Spremenljiva zasedba 6-9 glasbenikov je v teh letih posnela okoli petnajst plošč z deli skladateljev Mortona Feldmana, Elliota Carterja, Michaela Torkeja, Johan Adamsa, Louisa Andriessna in drugih. Zagrebški koncert je bil prerez skozi zadnjo ploščo Go! z deli ameriških skladateljev, ki je lani izšla pri založbi Echograph Records. Naslovno skladbo zanjo, pravi zvočni tobogan, temelječ na nezaustavljivem ritmičnem pogonu in rifih, ki se nočejo in nočejo končati, je prispeval James Sellars. Slišali smo tudi pretresljiv rekviem Girlfriend Julie Wolf, članice skladateljskega kolektiva Bang on a Can, ki je zgrajen okoli semplov prometne, in usmerjen na intenzivno moč zvoka in na spomine, ki jih ta prenaša. Eric Chasalow je skladatelj, ki se ukvarja s procesiranjem naravnih zvokov inštrumentov v realnem času, s sempliranjem, z elektromagnetno komorno glasbo in podobnimi raziskavami, ki se jim v zadnjem času intenzivno posvečajo tudi California Ear Unit. Izvrsten primer njihovega sodelovanja je bila skladba Suspicious Motives. Berislav Šipuš, hrvaški skladatelj, sicer programski direktor Glasbenega bienala, je za California Ear Unit napisal skladbo Tin Hatti, ki se tako dobro prilega ameriškim vzornikom (npr. Michaeu Torkeju), da bi zares težko uganili, da gre za skladatelja iz teh krajev. Spored se je zaključil s skladbo Frederica Rzewskega, enega prvih znanilcev sodobnih trendov ameriške glasbe, ki je bil sam učenec dveh skladateljskih legend - Miltona Babbitta in Elliota Carterja. California Ear Unit so včeraj igrali njegovo skladbo Coming Together iz leta 1971, ki se ukvarja z uporom kaznjencev v newyorškem zaporu Attica. Ob izjemno zanimivem programu je edini slab priokus koncertu pustilo nezanesljivo igranje prve violinistke, ki je kot zamenjava v skupino vskočila v zadnjem trenutku.

Peter Kus