Giacomo Platini

»Prisma je samostojna in neodvisna skupina!«

Tokrat vam predstavljamo skladatelja in soustanovitelja mednarodne skupine Prisma, ki deluje v prostorih Centra Tempo Reale v Firenzah. Člani se posvečajo glasbenim raziskavam, obenem pa vsak od njih razvija samostojno glasbeno kariero.

Giacomo Platini je študiral na konservatoriju Giuseppe Verdi v Comu in na Conservatoire National de Musique v Strasburgu, pri skladatelju Ivanu Fedeleju, obenem pa je dokončal tudi študij klavirja na konservatoriju Giuseppe Verdi v Torinu, pri profesorju Remu Remoliju, in na International Academy of Music v Novari. Leta 1997 je bil izbran med kandidate za poletno akademijo na prestižnem francoskem inštitutu IRCAM v Parizu. Na Ircamu se je leta 2000 udeležil tudi delavnice o skladanju in računalniški glasbi. Kasneje je nadaljeval študij pri Niccolòju Castiglioniju in Györgyu Ligetiju na Mednarodni Akademiji za glasbo v Novari, poleti 2002 pa je sodeloval v delavnici Betsy Jolas v Villeneuve-les-Avignonu, na vsakoletnem srečanju Centra Acanthes. Leta 1996 je Giacomo Platini prejel štipendijo združenja Giosuè Carducci iz Coma, leta 1997 pa je prejel nagrado Lucus na Mednarodnem tekmovanju v Potenzi. Njegova dela so bila izvajana na številnih festivalih, med drugim na Instituto Italiano di Cultura v Parizu, Théâtre des Lisières in na Italijanskem inštitutu za kulturo v Strasburgu, na sreèanju Centra Acanthes v Villeneuve-les-Avignonu, na kulturnem združenju Aldo Ciccolini v Palermu ter Ateljeju »900« v Aosti, izvajalci pa so bili med drugim mednarodno uveljavljeni mladi flavtist Mario Caroli, Ensemble Accroche Note in Françoise Kubler, Ensemble In Extremis, Ensemble Octandre, Res Nova Duo in drugi. Giacomo Platini trenutno živi in ustvarja v Firenzah, kjer je skupaj z nekaterimi drugimi skladatelji ustanovil skupino Prisma. Glavno vodilo skupine je izmenjava znanja, dognanj in rezultatov raziskav v odnosu do glasbene računalniške opreme. O delu skupine nam je povedal nekaj več v intervjuju.

Koliko časa obstaja skupina Prisma?

Prisma je bila ustanovljena junija 2001, na sedežu Centra Tempo Reale v Firenzah.

Bi lahko najprej predstavili to institucijo našim bralcem?

Seveda, čeprav bi poudaril, da je v centru le sedež naše skupine, sicer pa je Prisma popolnoma neodvisna. Torej: Centro Tempo Reale je leta 1987 ustanovil pred nedavnim umrli Luciano Berio, ki je želel ustvariti prostor, v katerem bi se lahko skladatelji svobodno ukvarjali z osvobajanjem zvoka in z glasbenimi raziskavami, torej bi vseboval eksperimentalno poslanstvo in združevanje glasbenega ustvarjanja z novimi tehnologijami, zlasti računalnikom. Centro Tempo Reale se je kmalu razvil v enega najpomembnejših centrov za raziskave, uporabo in difuzijo glasbenih del, nastalih z računalniško tehnologijo, njegov bistveni del pa je tudi Oddelek za didaktiko, ki je namenjen po eni strani izobraževanju ekspertov za računalniško glasbo in skladanju z računalnikom, splošnejši del glasbene didaktike pa je namenjen otrokom med 6. in 8. letom, ki se na sedežu Centra spoznavajo z glasbenimi programi, grafično vizualizacijo glasbe in s principi interaktivnosti. V državi, kot je Italija, kjer glasbeno poučevanje v šolah skorajda ne obstaja, je pomen didaktičnega oddelka še toliko večji. Poseben oddelek Centra je namenjen uporabi klasičnih glasbil in raziskovanju njihovih interakcij z računalnikom. Na Centru organizirajo tudi profesionalne delavnice za mlade skladatelje, ki potekajo kombinirano, s teoretičnim delom in intenzivno glasbeno produkcijo. Dela, nastala na teh delavnicah, so na koncu izvedena na skupnem koncertu, na ta način sta mladim skladateljem omogočeni produkcija in zapis njihovih del. Tečaji za neglasbenike seznanjajo kandidate z novimi multimedialnimi tehnikami v glasbi in jih učijo, kako te tehnike integrirati v (vizualna ali druga) dela. Poleg neposrednega poučevanja se tu vsako leto zvrstijo številne konference, ki z različnih aspektov obravnavajo določen glasbeni fenomen. Zaradi dobre tehnične opremljenosti studiev in profesionalnega osebja je Centro Tempo Reale postal prizorišče številnih glasbenih del sodobnih skladateljev, med njimi Luciana Beria, Salvatoreja Sciarrina, Marca Stroppe in mnogih drugih. S sodobno glasbeno produkcijo je povezana tudi raziskovalna dejavnost, ki je usmerjena zlasti v gibanje zvoka v prostoru. K razvoju spacializacije je v veliki meri pripomogel Giuseppe di Giugno, ob pomoči raziskovalnega centra Farfisa-Bontempi), pomemben prispevek je prinesla tudi frontalna zvočna spacializacija, ki so jo razvili za produkcijo Beriove opere Cronaca del Luogo na Salzburškem festivalu. V zadnjem času se Centro Tempo Reale povezuje z drugimi inštituti v Italiji, kot sta Laboratorio di Informatica Musicale univerze v Genovi in center Agon v Milanu.

Poudariti pa moram, da Prisma ni del centra, marveč deluje v njegovih prostorih. Prisma je odprta in svobodna skupina. Skladatelji, ki v njej sodelujejo, imajo vsak svoj slog in glasbeno orientacijo, ki sta popolnoma individualna in avtonomna. Skupni imenovalec je do neke mere uporaba programske opreme (OpenMusic, PWGL, SuperCollider, Csound), vsaka nova dognanja glede rabe te opreme so predmet debate v skupini.

Kdo je v bistvu ustanovitelj skupine?

Zasedba ustanoviteljev je mednarodna: mednje spadamo Paolo Aralla, Jacopo Baboni Schillingi, Nicola Evangelisti, Michele Tadini in jaz, pa tudi Hans Tutschku iz Nemčije, ki sicer živi in ustvarja v Franciji, Örjan Sandred iz Švedske in Johannes Kretz iz Avstrije. Kasneje so se nam pridružili še Kilian Sprotte iz Nemčije in Guilherme Carvahlo iz Brazilije. Sicer pa se število članov eksponentno povečuje; z nami sodelujejo še Gerard Assay in Fréderic Voisin iz Francije ter Mikael Laurson, ki deluje v instituciji Glasbeni in tehnološki center Sibeliusove akademije.

Kako pa deluje tako mednarodna zasedba?

Na osnovi srečanj, ki so mednarodna in interna. Mednarodna srečanja so organizirana dvakrat na leto, to je enkrat na semester, na njih pa so prisotni skladatelji in raziskovalci, ki so bodisi člani skupine ali pa z njo sodelujejo. Monotematska srečanja so predvidena za posamezne ekipe raziskovalcev, ki razvijajo in realizirajo specifične tematike in v glavnem potekajo z dvosemestrskim zamikom.

Torej je v skupini aktivno tudi raziskovalno jedro, ki raziskuje programsko opremo?

Na tem področju je bilo doseženo že kar nekaj novosti: Jacopo Baboni Schilingi se ukvarja z morfološko analizo in glasbeno topologijo, sam se ukvarjam s CMI (skladanje za interaktivne modele), Nicola Evangelisti pa je dopolnil fond za Profile z novimi možnostmi glede krivulj in profilov. Obravnava zvoka in vse v zvezi z realnim časom (real time) sta delo Michela Tadinija, ki je razvil orodja za Max/msp (GRAIN 4.0, granulator), razne sisteme filtriranja zvoka, s to problematiko se ukvarja tudi Hans Tutschku. Tempo Reale samo fizično gosti skupino, raziskave članov potekajo popolnoma samostojno, četudi včasih v sodelovanju z gostujočimi skladatelji.

Kakšna je orientacija skupine? Čemu dajete prednost?

Prisma je aktivna na različnih področjih. To so:

- glasbene raziskave (produkcija novih skladb, koncerti, glasbene prireditve, glasba za film itd.);

- razvoj glasbene programske opreme (OpenMusic, PWGL, Max/MSP, SuperCollider, Csound);

- teoretične raziskave;

- raziskave za tehnični razvoj koncertov;

- publikacije;

- poučevanje.

Skratka vse, s čimer se člani že ukvarjajo ali pa se želijo ukvarjati. Obenem si Prisma prizadeva tudi za javno uveljavitev dela in objave raziskav. V ta namen smo letos ustanovili revijo, ki vsebuje prispevke o analizah in poskusih ter dognanjih, ki so plod enoletnega dela članov.

Ali delo, torej razvita orodja in programsko opremo različnih avtorjev med seboj tudi primerjate?

Primerjava programske opreme je seveda prisotna pri našem delu. Tako je Mikael Laurson za Glasbeni in tehnološki center Sibeliusove akademije iz Finske na sestanku v Firencah predstavil Constraint Programming v PWGL, v odnosu do Constraint Programminga v Open Music. Prav tako pri tem sodelujemo ne le s Centrom Tempo Reale, marveč tudi z Ecole de Musique v kraju Montbéliard v Franciji, z raziskovalno skupino, imenovano Ensemble de Musique Interactive, ki jo sestavljajo profesorji šole. V tem smislu poteka tudi sodelovanje z gostujočimi skladatelji na Centru Tempo Reale.

Torej je Prisma odprta vsem glasbenim ustvarjalcem, ki bi s svojim delom želeli prispevati k razvoju na omenjenih področjih?

Vsekakor!

Prisma se torej ponuja kot izziv, nova možnost za skladatelje, ki želijo skupaj s člani pridobivati in izmenjevati izkušnje ter nova dognanja na področju skladanja z računalnikom.

Marina Žlender