Letnik: 2003 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
ACTIS BAND
Garibaldi
Leo Records, 2003
Nekaj ponavljanja podatkov: potem ko je kakšnih 20 let uspešno vodil kvartet dveh pihalcev, basista in tolkalca ter z njim posnel kopico albumov in mednarodno zaslovel in ko je ves ta čas tudi sodeloval pri številnih odmevnih projektih drugih italijanskih, evropskih, v zadnjem, vsaj desetletnem obdobju tudi japonskih glasbenikov ter si vmes omislil še kakšen samostojen projektni izlet ali celo povsem osamljeno solistično zvočno avanturo, si je pihalec, skladatelj, aranžer in pomemben italijanski kulturno-politični animator Carlo Actis Dato tam nekje sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zaželel mlade krvi. Ne zato, ker bi bil vampir –četudi zgolj duhovno-kreativni –, ampak zato, da bi svojo dotedanjo ustvarjalno izkušnjo (predvsem) s kvartetom sparil z duhom časa. Nastal je Actis Band, elektrificiran agregat druženja Actisa Data s štirimi perspektivnimi – no, ja, zdaj že dodobra formiranimi – mlajšimi italijanskimi godbeniki. Band je od še vedno delujočega Carlo Actis Dato Quartet ohranil dva pihalca in dejstvo, da vse skladbe, ki jih bend izvaja, napiše Actis Dato; dodani pa so mnogo bolj rockersko zveneči bobni in elektrificiran »background« - električna in basovska kitara. Ali gre torej za nekakšen zapozneli »italijanski kvazi no wave« z »ornettozornovskimi« nastavki pod pokrivalom mediteranske izkušnje novega italijanskega jazza? Seveda, za vse to in še za kaj več. O tem smo se imeli priložnost prepričevati ob dveh predhodnih, že z naslovoma dovolj zgovornih albumih Actis Band, ob leta 1997 izdanem Son para El Che in ob leta 2002 izdanem Don Quijote. In v to vrsto povsem priličen je tudi njihov zadnji, letošnji, z naslovom Garibaldi.
Actis Band so: Carlo Actis Dato s tenorskim in baritonskim saksofonom ter z basovskim klarinetom; Massimo Rossi s sopranskim in altovskim saksofonom, Antonio Fontana s kitaro, Federico Marchesano z električnim in akustičnim basom ter bobnar Dario Bruna. Močan elektrificiran jazzovski kvintet nam kaj hitro zleze pod kožo, saj je njegova godba, utemeljena le na skladbah Actisa Data, prepredena z razpoznavnimi, idejno-narativnimi temami ter podložena z izjemnim energetskim nabojem. Skoraj 70 minut zvočnega toka, spletenega v 10 skladb z značilnimi deklarativnimi naslovi, poslušalcu seveda ne da dihati od začetka do konca. K temu prispeva tudi Datova zdaj že pregovorna dramaturgija; vsak album Carla Actisa Date je pač zgodba, zato je tudi glasbena drama. Bolj naravnost, kot z naslovi, tega pač ne more povedati. Najprej z naslovi albumov. Če je s kvartetom v zadnjih dvajsetih letih odpotoval iz Sredozemlja in prepotoval kopico neevropskih krajev ter s tem tudi glasbenih žanrskih izkušenj, se Actis Band sooča z zgodovino: resnično in hkrati fiktivno, literarno. Do sedaj so bili njegovi akterji Che Guevara in Don Kihot – kako primerno povezano! –, tokrat jima ob bok stopa še združevalec Italije Garibaldi, ki ga spremlja kup epizodnih junakov. Vse skupaj se prične z izbruhom vulkana Boro Boro, nadaljuje se z glasbeno reminiscenco na mehiškega uporniškega junaka Zapato, potem glasbeniki pojejo priljubljeno Carlovo juho »miso«, ki mu jo pripravlja japonska soproga, ter se na njegovem domačem torinskem terenu soočijo s »padanskimi svinjci«. In tako naprej - do hommagea Miriam Makebi in skoka na orient v skladbi Taihenda, ki se konča na mirni topli obali Otrantskih vrat ob okusni porciji tamkajšnjih sipic. Toliko v povzetek tokratne glasbene zgodbe. Odvije se v peklenskem »popotovalnem« ritmu, z dobrim starim, do obisti poznanim, a vedno svežim pristopom in zvokom, saj tudi, kadar uporabijo že preizkušen recept, Carlo Actis Dato in mladci iz Banda ostajajo sočni in okusni.
Zoran Pistotnik