BUENA VISTA

The Next Generation

Pimienta Records, 2002

Ko je leta 1997 Ry Cooder izstrelil prvega od projektov Buena Vista Social Club, si ni nihče predstavljal, da bo to postala prava tržna jama za glasbeno industrijo in odkritje doslej neznanih kubanskih glasbenikov. Pravkar pokojni Compay Segundo je imel tedaj 89 let, Ibrahim Ferrer 72, Ruben Gonzalez 77 in Pio Leiva 82. Tudi drugi člani te velike zasedbe niso bili ravno mladci, za večino pa je veljalo, da so bili dolga leta na Kubi potisnjeni v stran, daleč od reflektorjev, ki so pred letom 1959 sijali na največja imena njihove glasbe. Tržnost in revolucija pač nista šli skupaj, Fidel Castro pa se je šele v zadnjih letih začel mehčati. To dokazuje tudi zdaj, ko je začuda sorodnikom Celie Cruz dovolil oditi na njen pogreb v ZDA.

Prvim ploščam Buena Viste je nato sledila množica samostojnih projektov sodelujočih glasbenikov, ki se nikakor ni hotela izčrpati. Plošče, ki so na koncu prihajale med nas s to blagovno znamko, so bile ponavljanje starih obrazcev in niso prinašale prav nič novega več. Ko sem torej v roke dobil zadnjo iz te verige z grozljivim naslovom Buena Vista The Next Generation me je stresla groza že pred prvim poslušanjem. Morda me je plošča ravno zaradi tega, ker od nje nisem pričakoval prav nič, toliko bolj presenetila. Nova generacija kubanskih glasbenikov, ki je sorodstveno povezana z imeni Buene Viste, je v izvedbe skladb vnesla pravo svežino, ki kaže na to, da je na otoku še vedno skrita zakladnica dobre kubanske glasbe.

Pri projektu so med drugim sodelovali vnuki Compaya Segunda, sin Rubena Gonzaleza, sin Puntillite, sestra Eliadesa Ochoe, nečak velikega Cachaita, sin Teresite Garcie ter sin Miguelita Cunija. To so osebnosti, ki niso z zlatimi črkami zapisane le med Kubanci na otoku, ampak tudi tistimi, ki so se pred revolucijo umaknili v Miami. Ti glasbeniki so tvorili jedro zabavne industrije pred družbenimi spremembami v državi, očitno pa so izkušnje v teh desetletjih vendarle prenesli na potomce, ki bodo brez dvoma po odhodu Fidela Castra prvi poskrbeli za to, da se znova združita domača in emigracijska kultura. Ni slučaj namreč, da je The Next Generation izšla v Miamiju, kjer se na ta trenutek že zelo intenzivno pripravljajo.

Marko Jenšterle