Letnik: 2003 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Bosiljka Perić Kempf

SUSRETI - MEDNARODNA SREČANJA HARMONIKARJEV

Pula, od 29. 5. do 1. 6. 2003

Letos smo bili priča jubilejnemu, 30. mednarodnemu srečanju harmonikarjev, ki jih je leta 1964 osnoval Stanko Mihovilić, najprej kot letno manifestacijo, ki je kasneje prerasla v bienale. Danes so ta srečanja izrednega pomena za mesto in tudi za celotno istrsko regijo. Leta grajenja podobe močnega harmonikarskega središča, žarišča, ki predstavlja delo generacij entuziastov iz OKUD Istra, so pripomogla, da je Pula danes tudi v mednarodnem merilu prepoznavna kot eden od relevantnih centrov harmonikarske glasbe. Pulski Susreti so dokazali privlačnost za mnoge udeležence iz evropskih in izvenevropskih dežel. Letos so gostili 700 sodelujočih, od tekmovalcev, koncertantov in članov žirije, ki so prišli iz petdesetih glasbenih šol in podobnih institucij iz dvanajstih držav, vključno s Hrvaško. Popularnost harmonike kot koncertnega glasbila je v nekaterih deželah, kot so Rusija, Francija, Švedska, Italija, zelo velika. Med najaktivnejšimi udeleženci puljskih Susretov je vrsto let tudi Slovenija, slovenski mladi harmonikarji dosegajo izvrstne rezultate v tekmovalnem delu, letos so med člane mednarodne žirije (kjer so med drugimi sedeli tudi Aleksandar Skljarov, Elsbeth Moser in Jacques Mornet) povabili tudi nekdanjo zvezdo med tekmovalci, Boruta Zagoranskega. Harmonika je kot koncertno glasbilo navdihovala mnoge skladatelje 20. stoletja, posebno ruske (in sovjetske), ki so raziskovali in znatno razširili lestvico izraznih zmožnosti in harmonikarsko literaturo obogatili z mnogimi novimi, navdahnjenimi izvirnimi skladbami. Visoke standarde koncertiranja s harmoniko danes krepijo tudi Francozi, med njimi svetovno znani pedagog Jacques Mornet, ki je razvil revolucionarno tehniko igranja in učenja, zasnovano z razumevanjem harmonike kot pihala. Mednarodna srečanja harmonikarjev v Puli predstavljajo glasbeni dogodek s programom, razdeljenim na tekmovalni in koncerti del. Mladi harmonikarji tekmujejo v kategorijah, ki so starostno omejene, in sicer za soliste, komorne skupine in harmonikarske orkestre. Nagrade podeljujejo glede na višino zbranih točk, in ker je letos tekmovalo mnogo izredno talentiranih harmonikarjev, je bilo v nekaj kategorijah podeljenih več prvih nagrad. Najboljši iz vseh kategorij so nastopili na sklepnem koncertu v cerkvi Sv. Franje. Puljčani, z močno harmonikarsko tradicijo, so lahko tudi letos zadovoljni; njihov velik up med solisti, Mateja Zenzerović, ki študira na Visoki glasbeni šoli v Hannovru pri Elsbeth Moser, je zmagala v najvišji solistični kategoriji, harmonikarski orkester puljske Filozofske fakultete pod vodstvom Denisa Modrušana pa je osvojil največje število točk ne glede na kategorijo in s tem ponovno tudi veliki prehodni pokal mesta Pulj. Med talenti, odkritimi na tem tekmovanju, velja omeniti zmagovalca v kategoriji do 13 let, Joaa Barradasa iz Portugalske, ter tudi mlade harmonikarje iz glasbene šole Kragujevac (posebno se je izkazala Sanja Milosavljević), kjer poučujejo po metodi Jacquesa Morneta. Že nekaj let je stalni gost srečanj ruski bajanist mednarodnega ugleda, Aleksandar Skljarov, ki je poleg članstva v žiriji sodeloval tudi v umetniškem delu programa. Na otvoritvenem koncertu je izvedel recital v cerkvi Sv. Franje in z istočasnim virtuoznim in poetičnim igranjem pokazal najplemenitejši umetniški pristop igranja na koncertni harmoniki. Ne glede na to, ali izvaja klasična dela (Muffata, J. S. Bacha, Mozarta) ali dela sodobnih skladateljev (Podgornega, Derbenka, Novika, Zubicka in Belošicka, ki je koncertni triptih za bajan v španskem slogu posvetil prav Skljarovu), se vedno izkaže s čudežno neposrednostjo tolmačenja glasbe, v popolni svobodi naravnega duha, kar največkrat govori o njegovi občutljivosti in izjemnem muzikalnem občutku. Skljarov je veliko več kot virtuoz na bajanu, je pravi umetnik, vsako druženje z njim je lepa, neponovljiva glasbena izkušnja. Kot v preteklih letih je tudi letos njegovo plemenito muziciranje obeležilo puljska harmonikarska srečanja in jim dalo dimenzijo pravega umetniškega dogodka.

Bosiljka Perić Kempf