Letnik: 2003 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Janez Golič

Mike Evans

N.Y.C. ROCK - Rock'n'Roll In The Big Apple

Sanctuary, 2003

Pravzaprav nenavadno, da se doslej nihče ni celovito lotil obravnave rockovskega dogajanja v enem od svetovnih središč rock'n'rolla – New Yorku. Obstaja mnogo knjig in študij, ki se omejujejo na določeno časovno ali žanrsko opredeljeno dogajanje, mnogokrat le v povezavi z drugimi, ne nujno glasbenimi umetniškimi smermi (Warhol in njegov popart, beatniški pesniki). Mike Evans, sam v poznih šestdesetih letih tudi glasbenik, kasneje pa ves ta čas glasbeni novinar, se je lotil prav tega – v eni knjigi je izpostavil vse vitalne »scene« na širšem območju New Yorka, ki bi jih z opisnimi oznakami poimenovali rockovske. In to vse od pojava twista v začetku šestdesetih let do preporodnih skupin z The Strokes in Yeah Yeah Yeah.

Rock'n'roll in vse njegove izpeljanke seveda niso nastali iz nič. Prav tu najdem poglavitno kvaliteto Evansove knjige. Biografije in diskografije si vedno lažje sami izbrskamo na svetovnem spletu, ampak jasno in razvidno povezati vzroke in posledice razvoja rock'n'rolla, to že ni več stvar nekaj klikov z računalniško miško.

Zato Evans dobršen del knjige posveti zgodovini. Nekje je moral postaviti ločnice, do tod je preteklo dogajanje pomembno za to, kar imenujemo rock'n'roll, od tam naprej je predaleč. Prikladna je iznajdba fonografa, prve naprave za zapisovanje zvoka in njegovo reprodukcijo, ki pomeni prvi pogoj za nastanek in razvoj popularne glasbe. In kaj kmalu smo na ulicah New Yorka, najprej na Tin Pan Alley, pri kovnici uspešnic v Brill Buldingu, pa pri prvih uspešnih radijskih didžejih in plesih v velikih dvoranah, pouličnih doo wop skupinah in muzikalih na Broadwayu. In k vsem temu se Evans sproti rad vrača, poveže preteklost s sedanjostjo, pokaže na skupne točke in točke razhajanj. Njegova izvajanja so preprosta, povsem logična in smiselna. Zbrati je moral izredno veliko podatkov, izjav, dejstev, iz katerih je zgradil mozaik. Vsak kamenček je skrbno postavljen na svoje mesto in šele po prebrani knjigi se zbistri vtis o karakterju glasbeno razvejanega New Yorka.

Kajti, Mike Evans v podnaslovu izpostavljen termin rock'n'roll očitno razume precej ohlapno, poglavja v knjigi se namreč gibljejo od protestniške folk scene v Greenwich Village do intrigantne preslikave urbanega središča skupin The Fugs in The Velvet Underground, ne more mimo začetne eksplozije ameriškega punka in novega vala v klubu CBGB, dotakne se celo disko vročice, in ob tem pušča vrednostne sodbe ob strani! Zgolj komentira, citira iz številnih virov, povzema. Pohvalno je, da se ne ravna po popularnosti in razvpitosti, po obsegu in »pomembnosti« se enako loti, na primer, Bruca Springsteena ali pouličnega godca Moondoga. Po drugi strani pa prav zaradi te uravnoteženosti nekatere (po njegovem) robne pojave preprosto izpusti, tako manjkajo tipični newyorški protagonisti avant in noise glasbe, kot so bili Cop Shoot Cop in kot je še vedno Foetus.

Iz izbora torej le lahko izluščimo točke zanimanja in (končno) poznavanja Mika Evansa. Ne toliko po načinu obravnavanja, ampak preprosto po številskem razmerju obravnavanih izvajalcev. Ali, tiste, za katere Evans meni, da si zaslužijo, predstavi z enako obsežno biografijo in izpostavi ključne diskografske izdaje, druge omeni le bežno ali sploh ne.

Kakorkoli, N.Y.C. Rock je dovolj poučna in pregledna knjiga, da jo priporočam vsakomur, vsaj malce radovednemu ljubitelju rockovske glasbe. Torej tistemu, ki ga zanima, od kod izvira in od kod črpa njegov priljubljeni izvajalec, posebej če je ta večinoma deloval v New Yorku. Ker izdaja knjige sumljivo sovpada z globalnim povečanim zanimanjem za kitarski rock'n'roll in ker kar nekaj teh mladih rockovskih sil deluje prav v New Yorku, potencialnih bralcev ne bi smelo manjkati.

Na ravni akademskih študij popularne glasbe ta knjiga zagotovo ni, po drugi strani se tudi ne dobrika naključnemu potrošniku s pretiranim poudarjanjem »žmohtnih štorij« in pogledov v zasebnost slavnih glasbenikov, če odštejemo nepotreben dodatek: vodič članov The Strokes po ulicah New Yorka. No, recimo da bi bila knjiga primerna za srednješolski učbenik iz predmeta popularna glasba (če bo kdaj obstajal), za bolj poglobljene študije po posameznih »poglavjih« pa bo treba pogledati drugam.

Janez Golič