Letnik: 2003 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

EL PRODIGIO VS. GEOVANNY POLANCO

La batalla del tipico, Round 2 En Vivo

Juan and Nelson Records, 2003

Naj vas pogled na ovitek zgoščenke, o kateri teče beseda, ne odvrne od zanimanja zanjo. Gre namreč samo za novo potrditev dejstva, da dominikanski design niti slučajno ni v kalupih zahodne glasbene industrije, zato je celo za nas pogosto pravi šok. Ovitki tamkaj izdanih plošč so prave katastrofe, ko pa dodamo še pomanjkanje najosnovnejših informacij na njih, je stvar za nas, ki živimo na drugem koncu sveta, toliko hujša. Dominikanci pač igrajo in snemajo sami zase, zato ne čutijo potrebe dodati, da se za vzdevkom El Prodigio skriva njihov harmonikar Krency Garcia.

Plošča, ki jo imamo pred seboj, je pravi glasbeni »živi« spopad dveh najbolj vročih predstavnikov tako imenovanega »tipičnega merengueja«, s prevladujočo harmoniko in saksofonom. Gre za že omenjenega El Prodigia in za njegovega konkurenta Geovannyja Polanca. Oba že nekaj let polnita diskoteke Dominikanske republike in navdušujeta plesalce, še posebej so ju veseli, kadar prideta med dominikanske priseljence v ZDA. El Prodigio je letos nastopil celo v prestižnem Madison Square Gardenu, v domovini pa v kulturnem programu ob otvoritvi panameriških športnih iger, ki ga je po televiziji gledalo več kot 600 milijonov ljudi po svetu.

Na plošči La batalla del tipico se izmenjujejo posnetki obeh glasbenikov. Vsi so posneti v živo, vendar na različnih lokacijah. Garcia in Polanco sta znala s tradicionalnim merenguejem, ki ga je doslej poslušalo predvsem starejše občinstvo, najti pot do mlajših generacij, saj sta v skupini dodala za Dominikance doslej netipična glasbila, kot so timbali in konga bobni. Če pomislimo, da obstaja med Dominikansko republiko in Kubo izredno ostra konkurenčna bitka med merenguejem in sonom, potem je dodajanje »kubanskih« glasbil v dominikanske skupine že podobno revoluciji. Kakorkoli, rezultati so odlični. Merengue je že tako hitrejši od salse ali sona, zdaj pa sta ga El Prodigio in Polanco samo še pospešila. Tudi v naše zadovoljstvo.

Marko Jenšterle