STARSAILOR

Silence Is Easy

EMI Records/Dallas, 2003

Od leta 2001, ko so fantje iz Starsailor izdali prvi album Love Is Here, se je fantom življenje obrnilo na glavo. Če so prvi dve desetletji življenj preživeli v bolj ali manj zakotnem angleškem Wiganu in se na prvem albumu posvečali lastnim življenjem, popestrenim z bednimi službami in rutinskim obiskovanjem enih in istih pubov, je zdaj, ko so prepotovali pol sveta, položaj precej drugačen. V teh dveh letih je največ doživel prav James Walsh, gonilna sila zasedbe. Ljubezen in rojstvo otroka sta precej spremenila njegovo življenjsko filozofijo in perspektivo, ki se zdaj ne ukvarja le z zgodbami revežev, ki hodijo po naši zemeljski obli, pač pa predvsem z ljubezenskimi dialogi v čustvenem vrtincu, ki ga je doživljal ob srečanju z izvoljenko. Some Of Us, Telling Them, Bring My Love, Restless Heart in Four To The Floor so preproste lirične pesmi, ki se lotevajo predvsem njegovega lastnega doživljanja ljubezni, razmerja z dekletom in vseh stranskih učinkov odnosa. Pri tem se Walshu zapiše nekaj preprostih in lepih verzov, ki v objemu posebnega, najstniško mutirajočega glasu in svežih, melanholičnih rockovskih melodij zvenijo osupljivo enostavno in lepo. Eno najlepših presenečenj na plošči sta gotovo pesmi Fidelity in Shark Food. Starsailor uspejo z vztrajnim ponavljanjem refrena iz preproste, nekajvrstične pesmi narediti nenavadno svečano srčno razpoloženje. Walsh ne potrebuje veliko besed, da bi nam razkril bogat notranji svet. »This is my head, you're in my world and there's no-one but you girl,« ponavlja Walsh v Fidelity in s tem enostavno pove, da se je zaljubil do nezavesti. Silence is easy se od prvenca razlikuje tudi po nekoliko bolj upbeatovskem tempu. To daje slutiti že prva pesem na albumu, Music Was Saved, ki ni več tako izolirana in pripeta na osamljenost, kot je bil celoten prvi album. Starsailor tokrat presenečajo z družabnostjo, ki kaže na veliko večjo odprtost do sveta in njegovih različnih vplivov. Sodelovanje z legendarnim Philom Spectrom (mimogrede, še vedno čaka na sojenje zaradi suma umora), ki je produciral prvo samostojno malo ploščo s pesmima Silence is easy in White Dove, samo popestri paleto enajstih pesmic, ki jih krasijo enostavnost, lepota in predvsem kratkost. Album je nemara resda dolg »samo« 39 minut, a mislim, da nisem edina, ki se ji zdijo maratonske dolžine albumov prej minus kot kakšna posebna prednost. Silence is easy s tega vidika krasita tudi jedrnatost in homogenost, ob kateri ni prav nobene nevarnosti, da bi se začeli dolgočasiti. Nasprotno. Album daje človeku občutek, da je posneti poprockovski album eno od najpreprostejših opravil na svetu. To je seveda daleč od resnice.

Marta Pirnar