DANYEL WARO

Bwarouz

Cobalt, 2002

Z godbami z otokov, ki ležijo med Afriko in indijsko podcelino, se zadnja leta vedno pogosteje srečujemo. Poleg najobilnejše malgaške smo bili do sedaj deležni predvsem ponudbe z Reuniona. Tamkajšnja tradicionalna glasbena shema premore dva izrazita stilema. Sega je tradicionalni plesni ritem Indijskega oceana, mayola pa je bila do nedavnega dobro varovana glasbena skrivnost tega kulturnega okolja. Poznavajoč njeno historično ozadje nas ne čudi, da jo mednarodna javnost odkriva šele v zadnjem času. Celo na rodnem otoku je bila dolgo časa prepovedana. Njen izvor namreč sega v čase suženjskega dela na tamkajšnjih plantažah, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja jo je posvojilo gibanje za neodvisnost Reuniona izpod francoske politične in gospodarske vladavine, nato je v osemdesetih letih na samem otoku doživela pravi razcvet ter se v naslednjih letih pričela uveljavljati tudi na mednarodnem prizorišču »svetovnih godb«. Sicer pa je mayola za to geografsko in kulturno območje značilen hibrid glasbenih vplivov, ki so vstopali vanjo predvsem iz Afrike, Madagaskarja in Indije. Nosita jo dve osnovni sestavini: praviloma besedilno bogata in pomensko tehtna pesem, zapeta v tamkajšnji verziji kreolščine, ter ritmična spremljava, ki jo praviloma proizvajajo samo z različicami tradicionalnih tolkal, čeprav se v nekaterih novejših primerih ta osnovna shema že nadgrajuje tudi z drugimi glasbili.

Danyel Waro ni neznano ime. Zasluga za to gre predvsem njegovi odlični plošči Foutan Founker, ki je izšla pri francoski založbi Cobalt leta 1999; torej pri isti založbi, kot je bil lani izdan tudi album Bwarouz. A to nista edina albuma Danyela Waroja. Leta 1994 je izdal prvi širši javnosti dostopen album Batarsite' pri založbi Piros, leta 1996 je sledil Sega la pente pri založbi Sonodisc. Bwarouz tudi ni več zadnji album, na katerem je mogoče slišati Danyela Waroja. V letošnjem letu sta izšla še dva, pri katerih je sodeloval, oba pomembna za uveljavljanje reunionske mayole. Z odličnim orgličarjem Olivierjem Ker Ourijem je posnel album Sominnker, še pomembnejši je verjetno album Rest' la Mayola, ki je hommage Alainu Petersu, enemu od pionirjev mayole; pri snemanju so poleg Waroja sodelovali tudi nam znani Rene Lacaille ter mnogoteri drugi tamkajšnji izvajalci.

Kakor koli že: tokrat ne bom ponavljal opisa vloge, ki jo je Danyel Waro odigral pri renesansi reunionske mayole. Vsi dostopni viri kažejo, da je bila to ena ključnih vlog in da je tudi še danes sam ena osrednjih osebnosti na domači glasbeni sceni. Ob tem ima zdaj za sabo že omenjene, v glavnem zelo dobro ocenjene diskografske dokumente ter predvsem kar lepo število koncertnih in festivalskih nastopov izven domovine; seveda predvsem po Evropi. Ni samo prvi glas mayole, ampak tudi pomemben animator tamkajšnjega kulturnega dogajanja ter ozaveščevalec okolice o pomenu tradicionalnih glasbenih praks. Tudi njegov album Bwarouz je v vseh pogledih prepričljivo, po vtisu, ki ga pušča poslušanje, pa tudi prav očarljivo glasbeno delo. Vsebuje več kot 71 minut glasbe, zaobjetih v 14 pesmi, ki so po besedilih in po glasbeni plati vse Warojevo avtorsko delo. Pri izvedbi je sodeloval s štirimi reunionskimi glasbeniki, ki so ga spremljali s tradicionalnimi tolkali. Med temi igra glavno vlogo rouler (veliki boben, narejen iz soda, prekritega s kravjo kožo), bob je sorodnik brazilskega birimbaua, tu so še toumba, oulke, tanbou, piker in predvsem kavya, ki ga ob petju uporablja tudi sam Waro. Pri petju mu pomagata še dva člana zasedbe. Gradivo za ta album je bilo posneto v studiu na Reunionu maja 2001; plošča je vsekakor dragocen dokument o aktualni reunionski mayoli, a predvsem tudi prepričljiv ustvarjalen akt, ki pozornega poslušalca zelo hitro posrka vase.

Zoran Pistotnik