Sestre Carter

Ognjeni obroč ljubezni

Leta 1962 je Anita Carter posnela pesem Love's Ring Of Fire, ki sta jo napisala njena sestra June Carter in Merle Kilgore, prav tako kot Anita in June spoštovan izvajalec country in folk glasbe. June Carter je pozneje povedala, da je pesem nastala iz razmišljanj ob njenem vse bolj intimnem zbliževanju z Johnnyjem Cashem, ki je bil takrat še poročen s prvo ženo Vivian Liberto, sicer pa zaradi zlorabe poživil in pomirjeval vse bolj nestanovitnega vedenja. June je skrbelo, da je njen odnos s Cashem nevaren zanjo; da je, kot bi padla v ognjeni obroč, iz katerega ne more.

Anita Carter s pesmijo ni dosegla uspeha, ko pa jo je malo pozneje posnel sam Cash, in to v precej nenavadni zvočni obleki s trobentami, kar je bila takrat inovacija v svetu countryja, ter jo leta 1963 tudi objavil na mali plošči, se je pesem negotovosti June Carter za vedno vpisala med najbolj znane napeve ne samo country glasbe, ampak popularne glasbe nasploh.

Anita Carter je leta 1962 s Cashem posnela tudi duet Another Man Done Gone, tradicionalni spiritual, ki ga je Cash nato uvrstil na tematsko ploščo Blood, Sweat and Tears, ki je izšla leta 1963; poleg nekaterih zanimivih izvedb stalnic countryja in folka (Waiting For A Train, Nine Pound Hammer) je prinesla tudi za tiste čase nenavadno dolgo in izjemno domišljeno različico tradicionalne pesmi John Henry. Pravcato glasbeno epopejo in interpretativno izjemno zahtevno pesem sta sooblikovala Johnny Cash in June Carter in takrat se je tudi začelo Cashevo resno in plodno sodelovanje z družino Carter.

Družina Carter takrat seveda ni bila več tista družina Carter, ki je leta 1927 skupaj z Jimmiejem Rodgersom postavila temelje countryjevske glasbe, ampak se je imenovala pravzaprav Mother Maybelle and the Carter Sisters. Od prvotne zasedbe, ki so jo sestavljali A. P. Carter, njegova žena Sara in svakinja Maybelle, je ostala Maybelle, ki so se ji pridružile hčere iz zakona z Ezrom Carterjem, A. P.-jevim bratom. Najstarejša, Helen, se je rodila leta 1927 (Maybelle je pozneje pripovedovala, da je bila noseča s Helen, ko se je z A. P.-jem in Saro vozila na prva snemanja takratne družine Carter), za njo je leta 1929 prišla June in kot zadnja se je leta 1933 rodila Anita.

Tri sestre so kaj kmalu začele javno nastopati, bile so redne gostje Grand Ole Opryja, kjer je Anita že rosno mlada pela I Can't Help It Hanka Williamsa, June pa je plesala, pela in konec štiridesetih let prejšnjega stoletja sodelovala s takrat priljubljenim komičnim duetom Homer and Jethro. Vse tri sestre so obvladale več glasbil, pevke pa, razen Anite, resnici na ljubo niso bile kaj prida, še posebej ne June. Vendar pa je bila June najbolj talentirana komičarka in avtorica pesmi.

Anita Carter si je s kristalno čistim glasom kaj kmalu pridobila status ene najbolj cenjenih mladih pevk countryja. Snemala je z materjo in sestrama, nekaj malega tudi sama, veliko je sodelovala tudi z drugimi izvajalci country glasbe, največ s Hankom Snowom. Že v petdesetih letih sta skupaj posnela nekaj večjih uspešnic (na primer Down The Trail Of Aching Hearts, 1951), leta 1962, ko se je “zgodila” pesem o ognjenem obroču ljubezni, pa je Anita poleg že omenjenega izjemnega dueta s Cashem posnela še en pretresljiv duet s Hankom Snowom z naslovom Promised To John, Obljubljena Johnu.

Promised To John je na videz sicer enostavna pesmica o dekletu, ki se pusti zapeljati neznancu, čeprav oba vesta, da je obljubljena Johnu. Ko izvemo, kdo je avtor pesmi, dobi pesem sama še bolj srhljiv in že rahlo demoničen podton: pesem sta, kot Love's Ring Of Fire, podpisala June Carter in Merle Kilgore. Če vemo, kaj se je takrat dogajalo v čustvenem svetu June Carter, ki se je zaljubljala v Johnnyja Casha in ločevala od drugega moža, arhitekta Ripa Nixa, pa tudi Cash je bil že kar precej zagledan v June, in to povežemo z naslovom in vsebino pesmi, je zadeva kaj kmalu jasna. Pesem je June dala sestri in s Hankom Snowom sta jo brezhibno in pretresljivo izvedla. “Obljubljena sem Johnu,” poje Anita, “mar ne vidiš, da sem obljubljena Johnu? Strlo ga bo, če bom zdaj šla s teboj, saj sem obljubljena Johnu!” Pesem izzveni kot zadnja popotnica Ripu Nixu, kot bi ga June tik pred razhodom še enkrat uslišala, čeprav je že vnaprej jasno, da je “obljubljena Johnu”. Privlačnost med June in Johnnyjem je bila preciznejšim opazovalcem jasna že, odkar je Johnny Cash sestre Carter in mamo Maybelle povabil v svoj potujoči show, torej nekje od leta 1961, povsem očitna pa je postala leta 1967, ko sta posnela uspešnico Jackson in prvi skupni album Carryin' On. Naslednje leto sta se tudi poročila in istega leta, 36 let pozneje, tudi umrla. June je umrla pred Johnnyjem, to seveda samo po sebi ne bi bilo srhljivo, če ne bi leta 1977 v duetu z Johnnyjem zapela pesmi Far Side Banks Of Jordan Terryja Smitha (na Cashevem albumu The Last Gunfighter Ballad, ki je prinesel zanimivo različico istoimenske pesmi Guya Clarka in Cashevo pesem Ballad Of Barbara, ukrojeno po melodiji ljudske pesmi Barbara Ellen), v kateri se protagonista pogovarjata, kdo od njiju bo prvi umrl in kdo bo koga čakal na obali Jordana (duet sta ponovila leta 1999 na samostojni plošči June Carter Press On). Johnny poje: “Vsak dan sem bolj utrujen, a vendar me čaka še ena pot. Dovolj imam bremena tega sveta, a obžalujem le, da te bom moral zapustiti.” June pa nadaljuje: “Če pa je Njegova volja, da bom jaz šla pred tabo, in nekako slutim, da bo tako, nikar ne žaluj, saj prideš za mano in tam onkraj me boš prvo zagledal!”

Natanko to se je tudi zgodilo, vendar je June umrla zadnja od treh sester. Helen je po dolgi bolezni umrla leta 1998, Anita pa leto zatem.

Nobena od treh sester ni imela zares uspešne samostojne kariere. Vsaka izmed njih je sicer posnela nekaj samostojnih plošč za različne založbe, vendar je ponavadi k sodelovanju pritegnila tudi sestri. June se je s kultnim albumom Appalachian Pride sredi sedemdesetih let in njegovim nadaljevanjem Press On (1999) še najbolj približala samostojnosti, vendar albuma komercialno nista bila zelo uspešna. Tako so uspehi sester Carter povezani v glavnem s sodelovanji z drugimi izvajalci in znotraj matične družinske zasedbe. Sestre Carter so z mamo Maybelle posnele nekaj zanimivih albumov, ki so bili popularni v krogih privržencev folk glasbe, najuspešnejši izmed njih je bil pravzaprav tisti, ki so ga z naslovom Keep On The Sunny Side posnele z Johnnyjem Cashem leta 1964. Album je prinašal nove različice pesmi iz obdobja izvirne družine Carter, Cash pa je na albumu zgolj nadomestil A. P.-jev glas, kar je izvedbam dalo večjo avtentičnost. Dve leti poprej so sestre Carter s Cashem posnele tudi kultno izvedbo gospela Were You There When They Crucified My Lord, ki je bil še dvajset let pozneje stalnica na Cashevih nastopih, pele pa so tudi na večini njegovih studijskih albumov v letih od 1962 do 1980, vendar je bil album Keep On The Sunny Side poseben zato, ker Cash ni izstopal. Tokrat je bil on gost družine Carter.

Številni potomci treh sester Carter so v sedemdesetih in osemdesetih letih nadaljevali izročilo družine, hčerke Johnnyja in June pa so sodelovale tudi na ploščah in nastopih, čeprav tiste, ki jih je Johnny imel v prvem zakonu, niso bile neposredno povezane z apalaškim izročilom družine Carter.

V prihodnosti bo gotovo potreben kak obsežnejši pregled zapuščine sester Carter. Ostalo je ogromno posnetkov, ki dandanes prav gotovo še niso povsem pravično umeščeni v zgodovino popularne glasbe. Sestre Carter so bile namreč od zgodnjih šestdesetih let naprej enakopravni tvorec zvoka Johnnyja Casha, to nikakor ni nepomembno, v solističnih posnetkih ali v duetih pa so prispevale pomemben delež k razvoju sodobne popularne glasbe: Helen predvsem kot instrumentalistka, June kot avtorica in Anita kot pevka.

Matej Krajnc

Viri:

Spletna stran Stevena Menkeja: http://www.stevenmenke.com/Carter%20Family%20.htm.

Johnny Cash and Patrick Carr. Cash – An Autobiography. HarperCollins, 1997.

Matej Krajnc: Tematski albumi Johnnyja Casha (rokopis za prihajajočo knjigo esejev o popularni glasbi, delno obj. na Radiu Slovenija, Jane Weber Show, 2001 in 2002).

Priporočena diskografija:

The Original Carter Family, Can The Circle Be Unbroken (Sony, 2000)

June Carter, Press On (Dualtone, 1999)

Anita Carter, Ring Of Fire (Bear Family, 1993)

Hank Snow, The Singles, 1950-1974 (BMG RCA, 1999)

Johnny Cash, Man In Black, 1959-1962 (Bear Family, 1991)

Johnny Cash, Man In Black, 1963-1969 (Bear Family, 1995)