BAY CITY JAZZ BAND

Alligator Crawl

Delmark/Statera, 2003

V času, ko so jazzovske založbe zadovoljne s prodano naklado 100.000 izvodov, večina izdaj pa najde le nekaj sto kupcev po vsem svetu, skoraj ni mogoče pričakovati, da bodo te založbe snemale glasbo, ki je v osnovi ne le izrazito tradicionalna, ampak celo starinska. Ker pa je Bob Koester, lastnik založbe Delmark, ljubitelj dobre glasbe, ne glede na to, kako stara ali starinska je, najdemo v katalogu njegove založbe celo vrsto plošč, ki se z glasbo vračajo k začetkom jazza. Najnovejša pridobitev tega kataloga je Bay City Jazz Band in plošča Alligator Crawl.

Čeprav je ime zasedbe vsaj tako staro kot založba, pri kateri je izdala novo ploščo, gre pravzaprav samo za nadaljevanje in revitalizacijo glasbe, kakršna je nastala na Zahodni obali ZDA v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se nekateri glasbeniki naveličali preigravanja enoličnega plesnega swinga. Nastal je West Coast Jazz Revival. Glasbeniki so skušali posnemati posnetke legendarnega Creole Jazz Banda Kinga Oliverja, vendar so jim nujno vlili duha časa, ki je bil drugačen od izvirnega konteksta. Ena izrazitih skupin tega novega zvoka je bila Bay City Jazz Band, ki je pred petdesetimi leti posnela dva albuma za založbo Good Time Jazz.

Današnja zasedba se je zbrala na pobudo tubista Mika Walbridgea, sicer člana podobno usmerjene zasedbe Salty Dogs, o kateri smo v Muski že pisali. Sestavlja jo osem glasbenikov »v najlepših letih«, ki izvajajo presenetljivo navdahnjeno mešanico zimzelenih jazzovskih skladb Armstronga, Mortona, Ma Rainey, Dorseyja, Nelsona in Wallerja, pa tudi nekaj avtorskih in tradicionalnih. To je glasba z žlahtno patino, ki navduši z virtuozno igro vseh članov zasedbe, predvsem pa s čudovitim zvokom, v katerem nenehno navdušujejo vstopi in izstopi posameznih glasbil, zlasti obeh kornetov, klarineta, trobente in tube. Za dobro mero slišimo še pevko Graná Louise, ki poje eno od najljubših pesmi Bessie Smith (You've Been a Good Ole Wagon), in klarinetista Johna Bolanda, ki poje znano Willie the Weeper.

Alligator Crawl je nedvomno najboljša plošča tega žanra v zadnjih letih. Pa ne le zato, ker ta počasi izginja, kot pravijo, da izginja ves jazz, ampak zato, ker na njej spektakularno igrajo ljudje, ki to glasbo ljubijo in z njo živijo že desetletja, pa še zato, ker je na njej glasba, ki vas zanesljivo spravi v dobro razpoloženje.

Jure Potokar