Letnik: 2004 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Jane Weber
GUNNAR BERGSTEN and PETER NORDAHL
Play Lars Gullin
Proprius, 2003
Ko človek pozorno posluša glasbo, posneto tam daleč na severu, je včasih kar šokiran, saj pregovorno hladni severnjaki očitno veliko pozornosti posvečajo ne samo spremljanju dogajanja na svetovnem jazzovskem prizorišču, ampak tudi sooblikovanju le tega. Med aktivnimi švedskimi jazzisti uživata velik ugled tudi Gunnar Bergsten in Peter Nordahl, njuni skupni glasbeni obsesiji pa se reče Gullinova glasba. Lars Gullin (1928-1976) je bil znan švedski skladatelj, ustvarjal je od zgodnjih petdesetih do zgodnjih sedemdesetih let, njegove melodije so se najbolj vtisnile v spomin gledalcem televizijskih nadaljevank, za katere je napisal glasbo, sodeloval pa je tudi pri številnih drugih tudi bolj zahtevnih projektih. Zdi se, da je njegov opus še danes izziv švedskim umetnikom, saj je na trgu več albumov z njegovimi deli. Glasba na plošči Plays Lars Gullin je skrbno izbrana in zajema dela iz celotne Gullinove kariere. Skladba Silhouette je najstarejša in je iz leta 1951, ko je bil Gullin še skoraj popolen neznanec na glasbenem prizorišču, eno najbolj znanih in značilnih Gullinovih del Kvarteret Oron pa datira v leto 1973 in ponazarja, v kaj se je Gullin razvil v dveh desetletjih dela, ko je napisal kakšnih 125 glasbenih del. Gunnar Bergsten je podobno kot Lars Gullin zaljubljen v bogat zvok baritonskega saksofona in je že nekaj let eden vidnejših glasbenikov na švedskem jazzovskem prizorišču. Njegov sodelavec pianist Peter Nordahl je zagovornik starih glasbenih slogov in ob klasiki obvlada tudi jazzovske fraze iz zgodnjih obdobij jazza in njegovih največjih mojstrov klavirja. Njun pristop do Gullinovih melodij je sicer na trenutke živahen, vendar načeloma spoštljiv do tistega, kar je zapisano v notah. Vedeti moramo, da je Gullin pisal z namenom, da bi ga ljudje poslušali, velikokrat pa je skladal po naročilu in se držal vsaj osnovnih zahtev naročnika. To je lepa in prijetna plošča za ljubitelje lahkotnega jazza in še posebej baritonskega saksofona.
Jane Weber