CAN

DVD

Mute, 2003

»There is no CAN piece which is finished,« je zapisal Irmin Schmidt na ovitek CD plošče Peel Sessions, in to izjavo bi zlahka razširili na celotno zgodbo o tej legendarni nemški zasedbi. 35 let je minilo od njihove ustanovitve, praktično že 25 let od razpada, a zanimanje ne le za njihovo glasbo, temveč celotno ozadje njihovega početja, ni prav nič usahnilo.

Plošče CAN se še kar tiskajo, pojavljajo se članki, od populističnih do akademskih razprav, a vedno zadaj stoji neki misterij, nikoli do konca pojasnjeni vzgibi. Naj bi torej dvojni DVD, zapolnjen s koncertnimi posnetki, televizijskimi nastopi, promocijskimi spoti in množico izjav pomagal razkriti del skrivnosti?

Sami CAN se pri tem niti najmanj ne trudijo. Na kopico vprašanj odgovarjajo le z nejeverno grimaso na obrazu, češ, le kaj se nas to tiče? Ko se le razgovorijo (predvsem Irmin Schmidt), iz vseh izjav sklenemo, da njihov namen ni bil karkoli sporočati, ampak je vse zgolj v glasbi. Ker je ta nastala iz spontanih vaj, iz spajanj in razhajanj njihovih glasbenih karakterjev, je preživela vsa modna obdobja, še edini lestvični uspeh (I Want More) je nastal kot odvod monotone ritmične vaje.

Navkljub dobrim štirim uram zvočnega in slikovnega gradiva se CAN tule predstavljajo zgolj v fragmentih. Kar naj bi bil posnetek koncerta iz leta 1972, je niz odlomkov nastopa, pomešan z zakulisnim dogajanjem in celo studijskim nasnemavanjem! Časovno zaporedje posnetkov sledi težko dojemljivi logiki. Dva daljša dokumentarna prispevka (vsak po dobrih 80 minut) spet ne prinašata celovitih performansov, vsi so rezani, prekinjeni z izjavami in najavami. Po količini teh fragmentov bi sklepali, da obstaja še ogromno gradiva o CAN, ki kar kliče po integralni objavi. DVD prinaša le vtis, gledalca, poslušalca pa v veliki meri prikrajša za užitek.

Čeprav naj bi CAN »uradno« razpadli leta 1978, so bili člani skupine po svoje poslej še vedno povezani. Leta 1993 so posneli pesem Last Night Sleep za Wendersov film Until The End Of The World, zgolj v promocijske namene so se zbrali (ne pa kakorkoli drugače delovali) ob albumu remiksov Sacrilege, in nenazadnje so imeli leta 1999 skupno turnejo, a vsak posebej s svojo skupino! Na dodatni CD-plošči se te skupine predstavljajo s po nekaj posnetki, ki lepo kažejo, da ima vsak svojo pot in da magije, imenovane CAN, res ne gre na silo oživljati.

Janez Golič