LEELOOJAMAIS

Nextasy

Dallas, 2004

Leeloojamais so se po izrazito poprockovskem prvencu v drugo odločili za mehkejše popsoulovske, da ne rečem kar sodobne emtevejevske ameriške r'n'b ritme, ki gredo dobro v uho in prinašajo nekoliko več medijske pozornosti. Očitno je tudi, da so se fantje v zasedbi pri tem odločili vso pozornost usmeriti na dekle. Lara Šiljevinac premore dovolj karizme in privlačnosti, posebej pa želja, nadarjenosti in ambicij, da takšno breme dobro prenaša. Nemara je za to krivo dejstvo, da sem ženska, a zdi se mi prav v redu, da se je pri nas končno pojavila izrazito ženstvena »frontwoman«, ki jo njeni kolegi v zasedbi tako zaupljivo podpirajo in se več kot očitno močno naslanjajo in prilagajajo njenemu ustvarjalnemu ritmu. V njenih besedilih se zrcalijo razmišljanja mlade ženske, ki se zaveda svojih ženskih orožij; neposredne misli izraža tudi s slengovskimi besedami in izrazi. »Ritem fura me, ljubavi«, »mali«, »tvoja vibra mi je všeč«, »bejbi« ter podobnih besed in besednih zvez iz ženskih ust na slovenski glasbeni sceni nismo ravno vajeni, zato so prijetna osvežitev, čeprav moram reči, da na začetku delujejo malce moteče. Lara v besedilih daje vedeti, da drži vajeti svojega življenja (vsaj ljubezenskega) trdno v rokah, kar gotovo diši (ali pa smrdi?) po znamenjih ženske emancipacije tudi na domačem, pretežno mačističnem glasbenem polju. Ob poslušanju vseh teh komadov sem se na primer zavedela, da Slovenci še nimamo uveljavljene ženske raperke a la Missy Elliott ali Eve, pa tudi performerk tipa Alicia Keys in Beyonce navsezadnje (še) ne premoremo. Pravzaprav se Leeloojamais vsem navedenim članicam ameriške pop r'n'b hiphop srenje izredno dobro približajo, še posebej seveda v hit komadu Ne zameri mi, ki ga menda že rolajo po MTV. Poslušljiva pop r'n'b mešanica, začinjena z rap vložkom nizozemskega kovalca rim Lorda Leftyja, je gotovo vrhunec tovrstnih žanrskih poskusov pri nas in močno upam, da se bo slovenska mladež temu primerno tudi odzvala. Raperskih vložkov je sicer na albumu kar veliko, morda kar malo preveč, toda prav vsak (Morje s 6pack Čukurjem, Povej mi z Nizozemko Sage) presenetljivo dobro funkcionira. Prijetno presenečenje sta tudi angleški Dancefloorstarz in Get Up John. Lara je očitno tako kot Tomi M. dala skozi nekaj lekcij iz angleške izgovarjave, zato zdaj pesmi, zapete v angleščini, delujejo veliko pristneje in internacionalno. Trud, disciplina, predanost, sveže ideje in pogum so tisto, kar sama zaznavam na Nextasy. In močno upam, da bo njihov trud lepo poplačan. Ena od najbolj kvalitetnih plošč s tovrstno glasbo pri nas.

Marta Pirnar