THE THRILLS

Let's Bottle Bohemia

Virgin Records/Dallas, 2004

Sodeč po naslovnici in naslovu tegale albuma sem se kljub priporočilu naše urednice najprej kar malce zbala, da bom morala poslušati tipične irsko pivske brezzvezne napeve o pivu, nesrečnih ljubeznih, težkem življenju in preprostih, zdravih, poštenih in »hardworking« pobih, ki najdejo na tisoče izgovorov za to, da se vsak popoldan naslonijo na šank in kot za šalo praznijo krigle. Na srečo se je izkazalo, da ima kvintet iz Dublina le nesrečno roko pri zbiranju naslovnic za svoje albume (tudi tista s prvenca ni bogve kaj), bolj srečno pa pri ustvarjanju glasbe. Let's Bottle Bohemia je 42-minutni venček dvanajstih (dve se skrivata v zadnjem, desetem komadu) prijetnih, grenko-sladkih poetičnih življenjskih zgodbic in izpovedi, spisanih s peresom boemsko trpečega pevca in pisca besedil Conorja Deasyja. Ta po nečimrnosti in melanholični naravi na moč spominja na zdaj amerikaniziranega Morriseya, zatorej ni nič čudnega, da se je prav Mr. The Smiths osebno zavzel zanje in jim za prvi britanski nastop priskrbel kar oder v Royal Albert Hall. Romantični indie klasicizem, kot njihovi glasbi pravijo britanski kritiki, v temeljih izhaja iz ameriškega beachboysovskega popa sedemdesetih let, pomemben vpliv je iskati tudi v sodobni coldplayevski narcisistični romantiki. Prepričana sem, da se Chris Martin ne bi branil odlične pesmi Not For All The Love In The World (mimogrede, nekoliko presenetljivo je bila prav ta balada izbrana za prvo samostojno ploščo z albuma), ki je zgleden primer Deasyjevega načina pesniškega čustvovanja in ustvarjanja. V njegovem domišljijskem svetu najdejo zavetje predvsem takšni in drugačni »luzerji«, ki so zapravili svoje ambicije in se zadovoljili z majhnimi življenjskimi sladkostmi. Že sami naslovi pesmi, kot so Faded Beauty Queens, Our Wasted Lives, You Can't Fool Old Friends With Limousines in The Irish Keep Gate-Crashing, povedo dovolj o Deasyjevi fascinaciji z zavoženimi življenji, ujetimi v pasti lastnih zgrešenih dejanj, in s prepričanji, prežetimi s samopomilovanjem in melanholijo.

Glasbo The Thrills kljub njihovemu irskemu rodu odlikuje radoživa psihedelična, tipična sončna (sunny side) ameriška rockovska usmeritev, ki jo fantje spretno ovijejo s klavirsko in godalno spremljavo. Na Faded Beauty Queens si privoščijo celo mandolino, na katero zabrenka Peter Buck iz REM. Let's Bottle Bohemia je izredno lep izdelek, s katerim so si The Thrills po odmevnem lanskoletnem prvencu zagotovili posebno mesto med novo vzniklimi zasedbami. In sodeč po karizmatičnosti in sposobnosti Conorja Deasyja bodo tudi v bodoče izstopali iz povprečja.

Marta Pirnar