SERGIO VARGAS

Sus exitos en bachata

Sony, 2004

Že pred časom je legendarni dominikanski izvajalec merengueja Fernando Villalona posnel ploščo svojih največjih uspešnic v ritmu mirnejše bachate, zdaj pa mu je sledil še precej mlajši, a zato nič manj slavnejši Sergio Vargas. Tudi on je dominikanski merenguero. Od kod ti prehodi iz hitrega merengueja v počasnejšo, še do nedavnega zaničevano bachato? Odgovor je treba iskati v njeni vedno večji popularnosti, predvsem med revnejšimi sloji dominikanskega prebivalstva, ki pa vendarle predstavljajo večino države. Pred dobrim desetletjem je Juan Luis Guerra s ploščo Bachata Rosa naredil prvi tak prodor v bachato in ji pomagal vstopiti v množične medije. Njegove bachate so se sicer od izvirnih še vedno močno razlikovale. Predvsem po bogatih aranžmajih in pesniških, nič kaj grobih besedilih. Sergio Vargas se je vsaj oblikovno držal bachate v prepoznavnih zvokih polakustične solo kitare ter spremljajočih tolkal guire in tambore.

Ker so na plošči zbrane njegove največje uspešnice iz skoraj dvajsetletne glasbene kariere, je njen uspeh med dominikansko publiko zagotovljen, vsaj meni osebno pa je Sergio Vargas še vedno bližji ob spremljavi bogatega orkestra s saksofoni in trobentami. Iz plošče, ki je sicer ušesom povsem prijetna, se namreč preveč čuti, da je Sergio Vargas glasbeni mojster, ki si je privoščil zanimiv izlet na doslej zanj neznano ozemlje, ni pa v tej glasbi mogoče najti tiste preproščine in iskrenosti, ki jo nezavedno podajajo osrednji dominikanski bachateri. Njim bachata ne pomeni le glasbenega sloga, ampak tudi način življenja.

Marko Jenšterle