WOVEN HAND

Consider The Birds

Glitterhouse, 2004

David Eugene Edwards komaj dohaja samega sebe. Nazadnje je še trdil, da bo nove pesmi posnel z matično zasedbo Sixteen Horsepower, a je prej objavil nov »samostojni« album pod imenom Woven Hand. Sicer pa razlike, vsaj na zunaj, izginjajo, če se ne celo obračajo na glavo. Če le primerjamo prvenec Woven Hand in tedaj istočasno objavljeni, za zdaj še zadnji album Sixteen Horsepower, Folklore, opazimo, da je Woven Hand celo živahnejši, poln zanosa, ki se je na Folklore umaknil trpkim stihom in prav taki glasbi.

No, vmes se je zgodila še gledališka predstava Blush, za katero je David priredil nekaj pesmi s »solo« prvenca in posnel nekaj novih, in prav ta, vizualna dimenzija se je vrinila med značilne poteze njegovega početja. In to na dveh ravneh: tako, da je v pesmi Off The Cuff posegel po studijski obdelavi zvoka (popačenje, predvajanje nazaj …) in s tem poudaril strašljive prerokbe, obenem se v besedilih oprijema slikarskih postopkov (I paint them rougly, I paint them in my sleep … v pesmi Oil On Panel), saj običajno postavi v središče lik ali dogodek, okoli katerega počasi »riše« zgodbo.

Večino pesmi za album je posnel povsem sam, torej spisal glasbo, besedilo, odigral vsa glasbila in za povrh opravil produkcijsko delo. Potem si lahko vzame »pravico« do osebnih pogledov in prepričanj, ki jih v delovanju v Sixteen Horsepower vseeno deli še vsaj z dvema članoma. Kot Woven Hand izpoveduje gorečo vero, prepušča se trpljenju, kakor je zapisano v svetih spisih, in v priredbi krščanske tradicionalne Down In You Forest izreče brezpogojno ljubezen do Gospoda. V tej izpovedi ni nič dvoumnega, niti trohice cinizma ali črnega humorja (kot pri podobno pridigarsko razpoloženem Nicku Cavu). V avtorskih pesmih z različnimi metaforami obravnava globoka moralna in etična vprašanja in se vedno znova vrača k nevidni sili, ki se ji ne more niti noče ukloniti.

Ni nujno, da se strinjamo z njim in z njegovimi verskimi prepričanji. Priznati pa mu moramo ne le avtorsko, ampak tudi izjemno interpretativno moč. Prav na albumu Consider The Birds se poskuša v svobodnejših oblikah pesmi, ki se ne delijo klasično na kitice in refren. Tudi tu Eugene vse poudarke izpelje brezhibno, brez nasilja nad pesmijo, le da v teh primerih trpi zapomljivost. No, vsaj Sparrow Falls in The Speaking Hands bi morale zadovoljiti širši krog ljubiteljev avtorskega rocka, za druge pesmi pa je treba biti že malce ljubitelja vsaj Sixteen Horsepower, če ne kar Davida Eugena Edwardsa v celoti.

Janez Golič