TRIO MARAKLE

GM-Oder, Studio 14 Radia Slovenija, Ljubljana, 14. 9. 2004

Trio MaRaKle: ime predstavlja začetnice imen izvajalcev in hkrati izpeljanko iz besede »miracle« (čudež). Danes že zelo uspešen in uveljavljen trio, ki ga sestavljajo violinist Matjaž Porovne, kitarist Ravi Shrestha in harmonikar Klemen Leben, je septembra 2004 na treh koncertih v Rogaški Slatini, Postojni in Ljubljani otvoril 14. sezono koncertnega cikla GM-Oder.

Čeprav zasedba violine, kitare in harmonike daje slutiti koncert v znamenju tanga, (skoraj) ni bilo tako. Repertoar ansambla MaRaKle je razmeroma drzen in obenem razveseljiv, saj glavno pozornost namenja delom slovenskih skladateljev, ki jim je bil posvečen ves prvi del koncerta. Ker je precej skladb nastalo prav za ta ansambel, ni nenavadno, da so jih mladi koncertanti predstavili z veliko entuziazma, veliko muzikalnosti in z mladostno energijo. Mirno lahko zapišem, da smo dobili dostojnega naslednika prvega tovrstnega slovenskega ansambla, tria Viribus unitis. In gotovo ni naključje, da je mentor tria MaRaKle naš največji mojster komorne glasbe, prof. Tomaž Lorenz, violinist tria Viribus unitis.

Najprej smo poslušali dve izmed treh skladb mlade skladateljice Nine Šenk (roj. 1982), doslej še malo znano skladbo Poslednji samorog in drobno uspešnico Ples goblinov. Sledilo je temeljno delo sodobne slovenske literature za to zasedbo, Viribus unitis Primoža Ramovša(1921–1999), skladatelja, ki v tej tristavčni skladbi značilno kontrastira med trepetajočimi in sferičnimi zvoki ter med divjimi krutimi zvočnimi eksplozijami. Nato izvedba dveh skladb, ki se naslanjata na ljudsko izročilo: v skladbi Travica zelena Janeza Gregorca (roj. 1934) avtor prekmursko melodijo Nede mi več rasla vpleta v jazzovske slogovne poteze, Tri šaljivke Tomaža Habeta (roj. 1947) pa pripadajo drugačnemu tipu glasbenega snovanja in v primerjavi z Gregorčevo skladbo učinkujejo dosti bolj sveže in domiselno. Za konec prvega dela pa še Tango Marakleano Črta Sojarja Voglarja (roj. 1976), ki že nekaj časa velja za paradno delo nastopajočega ansambla.

Drugi del koncerta je bil v celoti posvečen češkemu skladatelju Vaclavu Trojanu (1907–1983) in njegovi suiti iz scenske glasbe za animirano kitajsko pravljico Cesarjev slavec. Če je prvi del deloval kot nekakšen aperitiv, je Trojanova skladba pomenila desert. Glasba je preprosta in hkrati izjemno ilustrativna, da prav natančno slediš vsebini posameznega stavka. Če dodamo povrh še nekaj drobnih igralskih aktivnosti v stavku Avtomatični slavec, lahko samo zapišem, da je bil koncert tria MaRaKle – violinista Matjaža Porovneta, kitarista Ravija Shresthe in harmonikarja Klemena Lebna – bleščeč začetek 14. sezone GM-odra, ki bo ostal v spominu vseh tistih, ki so koncert obiskali.

Črt Sojar Voglar