Damijan Močnik

Verbum Supernum prodiens

Damijan Močnik (1967) je kljub mladosti že dolgo prisoten na slovenskih koncertnih odrih. Kot zborovodja in skladatelj. Njegov glasbeni opus je tesno povezan s človeškim glasom, zato ne čudi, da je na prvo zgoščenko uvrstil izbor duhovne vokalne glasbe s poudarkom na a cappella skladbah. Njegov avtorski prvenec je izdala v zborovskih krogih zelo ugledna založba Carus iz Stuttgarta, to mu zagotavlja precejšnjo razpoznavnost tudi v tujini.

Kdaj se vam je porodila ideja za to zgoščenko?

V drugi polovici devetdesetih let sem precej pisal za zbore, predvsem za mešani in ženski zbor, potem pa je hkrati prišlo do natisa nekaterih skladb pri zelo znani zborovski založbi Carus iz Stuttgarta in do izvedbe dveh mojih skladb s Svetovnim zborom mladih pod vodstvom dirigenta Garya Gradna. Moj slovenski založnik Vito Primožič je dobil nekaj sredstev na Ministrstvu za kulturo za izdajo moje avtorske zgoščenke, in ker je leta 2000 imelo kar nekaj slovenskih zborov na sporedu moje skladbe, smo se odločili posneti ta projekt. Gre za sakralno glasbo v latinskem in slovenskem jeziku. Potem ko so bili posnetki zmontirani, smo jih poslali v Stuttgart, kjer so se z navdušenjem odzvali, in tako je zgoščenka izšla pri njih, obenem pa tudi vse skladbe v latinščini, slovenske pa je izdala založba Astrum.

Kako ste sploh začeli sodelovati z založbo Carus?

Moja priredba slovenske božične pesmi Kaj se vam zdi pastirci vi je bila izbrana v pesmarico božičnih skladb za ženske zbore iz vseh evropskih dežel, ki jo je pripravljala Europa Cantat, založništvo te zbirke pa je prevzela založba Carus. Z menoj so stopili v stik, ker so želeli odkupiti avtorske pravice za to priredbo in takrat se je začelo naše sodelovanje. Na Svetovnem simpoziju za zborovsko glasbo v Rotterdamu smo se srečali, poslušali so posnetke mojih skladb, si ogledali note, in ko so izvedeli, da bo dve skladbi pel tudi Svetovni zbor mladih, so to v enem tednu založili in natisnili.

Na zgoščenki sodeluje pet zborov, dva solista in dva organista. Ali je šlo pri izbiri izvajalcev za načrten izbor ali za splet naključij?

Komorni zbor De profundis, ki ga vodi Branka Potočnik, je eno skladbo naročil, drugo pa sem mu posvetil sam, Gary Graden je za koncert Svetovnega zbora mladih iz slovenske glasbene zakladnice izbral dva moja moteta, Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna, ki ga vodim že 20 let, pa ima na sporedu kar nekaj mojih skladb. Zelo dobro sodelujem tudi s Tomažem Faganelom in njegovim projektnim zborom Chorus N'omen, ki je v spored uvrstil Misso in organi benedictio, Komorni zbor Ave (zborovodja Andraž Hauptman, op. p.) pa je na zgoščenki posneto skladbo krstil ob blagoslovitvi novih orgel v Zavodu svetega Stanislava. Samospev za Marka Finka je nastal po naročilu Društva slovenskih skladateljev, sestra Marta Močnik pa je krstila Magnificat, ki je nastal za moj avtorski večer v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Tako gre pravzaprav za tesno sodelovanje z vsemi izvajalci. (Na zgoščenki sodelujeta tudi organista Dalibor Miklavčič in Tone Potočnik, op. p.)

Naslov zgoščenke ste si izposodili pri prvi skladbi. Zakaj ravno Verbum supernum prodiens?

Naslov je pravzaprav zelo mističen, gre za adventni motet, ki opisuje prihod božje besede, ki se bo spustila z nebes na zemljo. Na zgoščenki sta se izoblikovala dva zanimiva cikla, in sicer je v prvem delu predstavitev štirih svetih časov, adventnega, božičnega, postnega in velikonočnega, drugi del pa sestavljajo maša ter uvodna in sklepna skladba. To je nastalo spontano, in ko sem enkrat kasneje poslušal ta vrstni red, sem celo ugotovil, da deluje kot neka večja celota, še posebej prvi del, saj sklepni toni skladb večkrat tekoče prehajajo v začetne tone naslednje skladbe, pogosto so celo enaki, glasba se nadgrajuje, prihaja do zanimivih kontrastov, kot da bi poslušali večjo vokalno simfonijo.

Kaj je značilno za sámo glasbo in njene posamezne elemente, kot so melodika, ritmika, harmonija …

Pri skladanju vedno izhajam iz besedila in v njem iščem skrite ritmične in metrične značilnosti. Zato partitura včasih na prvi pogled deluje zelo zapleteno, a se ob podrobnejšem pogledu izkaže, da so te ritmične strukture logične in izhajajo iz besedila. Pri melodiki izhajam iz okruškov gregorijanskega korala in srednjeveške glasbe nasploh, če omenim samo Hildegardo iz Bingna. Pri tem ne gre za citate, temveč bolj za duha te glasbe. Kar se tiče harmonije, pogosto uporabljam vzporedna kvartna in kvintna sozvočja, ki se nato razvijajo v polikordno strukturo, ki pa ni sama sebi namen, ampak podpira vsebino besedila.

Kdo vse je sodeloval pri nastajanju zgoščenke?

Producent Tomaž Faganel, ki je v veliki meri zaslužen, da je bil projekt na koncu tudi realiziran, Vito Primožič kot pobudnik in z založbo Astrum tudi sozaložnik, snemalec Andrej Rode ter še mnogi drugi.

Kaj trenutno ustvarjate? Morda načrtujete že zgoščenko s posvetno zborovsko glasbo?

Kar se tiče zgoščenk, je večja težava v produkciji kot pa v nastajanju mojih skladb, saj imam trenutno pripravljeno gradivo za vsaj dve zgoščenki. Napisal sem kar nekaj kantat, ki so ponavadi izvedene enkrat ali dvakrat, za snemanje pa potem zmanjka časa in denarja. Trenutno ustvarjam precej za zbore, saj dobivam veliko naročil, pišem tudi skladbo za tolkalni projekt Stop, ki bo izvedena na Noči slovenskih skladateljev. Po naročilu Društva slovenskih skladateljev snujem tudi skladbe na besedila Vena Tauferja, v katerih bo slog nekoliko drugačen od dosedanjega, ker sem namenoma izbral besedila, ki so precej oddaljena od tistih, ki sem se jih loteval do zdaj, predvsem zato, da lahko razvijem drugačne glasbene ideje. Za letošnje prvo polletje imam tudi nekaj naročil iz tujine, Amerike, Nemčije in Švedske, in sicer skladbe za zbor in tolkala.

Kakšen pa je vaš trenutni glasbeni jezik? Ali se kaj razlikuje od tega na zgoščenki?

Ne, mislim, da je glasba na zgoščenki moj skladateljski credo, ki pa se mora seveda razvijati. Pred časom sem pregledoval svoje starejše skladbe, tudi instrumentalne, in ugotovil, da gre za zelo podoben jezik, le oblika in glasbena sredstva se včasih močno razlikujejo, medtem ko način dela z glasbenim gradivom ostaja podoben.

Dela in izzivov vam torej ne manjka.

Seveda ne, predvsem zato, ker mislim, da bodo zborovodje po svetu sedaj še lažje posegali po mojih skladbah, ker ugotavljam, da je pri večini slušni kontakt pomembnejši od stika z notami. Moram pa reči, da skoraj vsak mesec dobivam pošto od ljudi, ki jih zanima, kje lahko naročijo moje skladbe in podobno. Predvsem skladba Christus est natus je doživela veliko popularnost, saj sem dobil številne ugodne odzive iz Japonske, Amerike in seveda Evrope. Dobivam tudi številna naročila za nove skladbe, zaradi česar se moram kar prilagajati trgu in počakati s stvarmi, ki bi jih rad sam skladal. Zanimivo je tudi, da imajo glasbeniki po svetu čedalje manj težav s slovenskim jezikom. Maja bo v Slovenijo prišel moški zbor iz Nizozemske, ki bo izvedel skladbo Blagri v slovenščini, tako da se tudi na tem področju odpirajo možnosti, ne samo zame, ampak tudi za druge skladatelje, da ne bo več treba posegati samo po tujih jezikih in latinščini.

Matjaž Matošec