Letnik: 2004 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

BA CISSOKO

Sabolan

Marabi Productions, 2003

Na zahodnoafriškem glasbenem prizorišču se nam je že kar nekajkrat obetal »novi val«. V resnici se tudi ves čas dogaja, saj prihajajo predvsem na tamkajšnje klubske odre številni predstavniki mlajše generacije ustvarjalk in ustvarjalcev, ki ponujajo lastne, posebne, izrazito sodobne, za različne vplive odprte poetike. Res je tudi, da za zdaj ne puščajo posebej opaznega pečata na mednarodnem prizorišču. To je po svoje tudi prav, saj so veliko pomembnejši za domače okolje in za tamkajšnje profiliranje glasbene senzibilnosti, ki naj bi vseeno ohranjala ravnotežje med žlahtno tradicijo ter sodobnimi vplivi in prijemi. Vendar pa se je nekaterim zanimivim predstavnikom tega početja uspelo prebiti tudi med iskane akterje mednarodnega glasbenega dogajanja. Zadnji med njimi, ki jih spoznavamo s prvencem Sabolan, so mlada skupina, ki jo vodi prav tako še vedno mlad gvinejski virtuoz na kori Ba Cissoko.

Keba ali Ba Cissoko je po rodu iz Gvineje Bissau, kjer je bil rojen leta 1967. Od leta 1989, ko se je udeležil festivala Festkora v Conakryju v Gvineji, pa živi tam. Tam je znanje igre na koro najprej izpopolnjeval pri mojstru M'Badyju Kouyateju, potem je iz njegove šole odbral najboljše, dva učiteljeva sorodnika, ter z njima pričel samostojno nastopati. Najprej je med letoma 1993 in 1995 delal pri skupini Tamalalou, s katero je prvič prišel tudi v Evropo, v Marseille, na festival Nuits Metisses. Leta 1999 se je dokončno podal po samostojnih ustvarjalnih poteh. Ustanovil je lasten trio z bratoma Kouroujem in Sekoujem Kouyatejem. Oba sta izjemno mlada igralca na koro, ki še nista dopolnila 20 let in prihajata iz šole in griotske rodbine mojstra M'Badyja Kouyateja. Uspešno so nastopili na festivalu v Bamaku v Maliju, in s tem se je pričela njihova pot v svet. Ker si je bil Ba Cissoko že domač z Marseillom, so se odpravili tja. Leta 2001 se jim je pridružil še tolkalec Ibrahima Bah Kounkoure in tako je nastala ena najbolj udarnih skupin zahodnoafriškega novega vala do sedaj.

Ba Cissoko igra klasično koro, poje in uporablja tudi tamani. Sekou Kouyate igra drugo koro. Ta je včasih akustična, drugič spet elektrificirana. Prispeva tudi glas. Kourou Kouyate, najstarejši sodelavec Baja v tej zasedbi, igra bolon, nekakšno basovsko koro, ki ima v skupinski igri enako vlogo, kot jo ima npr. akustični kontrabas v malem klasičnem jazzovskem ansamblu ali pa tampoura v nekaterih klasičnih indijskih zasedbah. Kourou igra tudi električni bas ter poje. Torej: izvorno smo imeli opraviti s triom treh različno intoniranih kor in treh pevcev, ki pa se jim je pred slabimi tremi leti pridružil še tolkalec Ibrahima Bah, ki uporablja širok nabor tradicionalnih zahodnoafriških tolkal.

Prvenec Sabolan je izšel pri francoski založbi Marabi Productions proti koncu lanskega leta, snemali so ga v enem izmed francoskih studiev od julija do septembra. Ni odveč vedeti, da so kot umetniškega direktorja projekta k sodelovanju povabili Taoja Ravaoja, enega tistih glasbenikov z Madagaskarja, ki so že pred kakšnimi 25 leti pričeli trasirati sodelovanja na relaciji Afrika–Evropa. Osnovnemu četvorcu se je v posameznih skladbah pridružilo kar nekaj zanimivih gostov, ki so prispeval k zvočnosti, sočnosti in prepričljivosti izvedb. V glavnem gre za dodatne glasove in tolkala, a Ousmane Kouyate je vreden posebne omembe, saj gre za še enega mojstra igranja na koro, ki se jim je pridružil v treh skladbah, vključno z naslovno Sabolan in tisto, ki je nesporen hit tega albuma in ima naslov Sai. Štiri kore ob dodatnih tolkalih in glasovih v omenjeni pesmi pač naredijo svoje za njeno prepričljivost, pravzaprav že kar magičnost. Ba Cissoko je uspel s tem albumom vpisati svoje ime v najbolj vroč predel aktualnega zemljevida glasbenega dogajanja Zahodne Afrike. Zato ne čudi, da bo prav on v začetku aprila v Cankarjevem domu z omenjeno osnovno zasedbo na dnevih zahodnoafriške kulture predstavljal glasbeno Gvinejo.

Zoran Pistotnik