GERALDO CRISTAL

Reggaessencia

Samozaložba, 2003

Na zadnji strani zgoščenke brazilskega reggaejaša Geralda Cristala je zračni pogled na Pelourinho, zgodovinski predel mesta Salvador, prestolnice države Bahie. Nad fotografijo Pelourinha kot sonce bdi bela vrtnica, ki z zelenimi, rumenimi in rdečimi žarki sije na hiše. Rastafarijanske barve so popolnoma prepoznavne, Haile Selasie v podobi, obkroženi z omenjenimi barvami, pa se na nas ozre tudi v trenutku, ko zgoščenko vzamemo iz ovitka.

Plošča Geralda Cristala je izredno močan reggae, ki je nastal v tistem delu Brazilije, kamor so pred petsto leti Portugalci dovažali črne sužnje iz Afrike. Salvador je mesto z močno črnsko tradicijo, Geraldo Cristal pa poleg tega prihaja iz Cachoeire, bližnjega »najbolj črnega mesta« v Bahiji, ki je znan po reggaeju ter ob tem še baročni dediščini. Iz tega je nastal zanimiv afro-barok, ki ga je mogoče čutiti tudi v glasbi. Navezanost na reggae je pri glasbenikih iz Salvadorja precej znana. Bob Marley je to mesto obiskal leta 1980, že leto prej pa je s temi ritmi na plošči Transa eksperimentiral Caetano Veloso. Še bolj od njega se je na reggae naslanjal Gilberto Gil. V omenjenem Pelourinhu je poseben reggae center, v katerem se redno zbirajo rastafarijanci, zvoke te glasbe pa je mogoče slišati tudi v mnogih drugih krajih. Geraldo Cristal je danes eden najpomembnejših regijašev, ki prihajajo s tega območja. Njegova besedila so ostra in angažirana, kot npr. v pesmi Carta Ao Presidente, ali pa globoko religiozna, kot v odlični Ciencia Do Espirito, brez dvoma najboljšem posnetku na plošči.

Reggaessencia je Cristalov prvenec. Na njem se v dvanajstih posnetkih mešajo sociala, spiritualnost in filozofija raste, ob tem pa se avtor loteva tudi boja proti nevarnim mamilom, predvsem tistim, ki vladajo v urbanih centrih. Cristalova plošča je res pravo odkritje, in to tako po glasbeni kot po besedilni plati.

Marko Jenšterle