Letnik: 2004 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Janez Pirc

RAZLIČNI IZVAJALCI

The Best of the African Connection with Richard Nwamba

Universal Sound and Music/Gallo, 2002

Na tržišču je še danes težko najti kompilacijo z glasbo celotne afriške celine, ki v večini pesmi ne bi predstavljala zvoka, »prirejenega« in produciranega za ušesa zahodnih poslušalcev. Seveda je izdaja zbirke izbranih pesmi glasbeno tako bogate in raznolike celine izredno zahtevna naloga. Richard Nwamba je pri tem izbral ključ, ki se izkaže za uspešnega, »avtentičnega« in je razmeroma enostaven. Prednost je dal »najbolj poslušanim in plesnim pesmim« njegove tedenske oddaje African Connection na eni od nacionalnih južnoafriških radijskih postaj, SAfm. Glasbenik in igralec Nwamba je z vse bolj priljubljeno oddajo, v kateri predstavlja aktualne ter tudi starejše godbe Afrike in njene diaspore, začel pred osmimi leti. Njena vedno večja priljubljenost je v tamkajšnjem okolju precej izjemen pojav. Pomembno dejstvo je namreč, da je poznavanje in popularnost glasbe iz drugih afriških držav, razen sosednjih (to pomeni v glavnem Zimbabve), v Južnoafriški republiki na zelo nizki ravni.

Kompilacija predstavlja popularne skladbe podsaharske Afrike od približno sredine 80. do konca 90. let. Najbolj znana izvajalca na plošči sta Franco in Remmy Ongala, ki ju seveda združuje soukous. Na plošči je prisotna glasba iz (skoraj) vseh nekdanjih portugalskih kolonij, omeniti je treba sveže zvenečo coladeiro pri nas še neznane Kapverdčanke v diaspori, Fantche. Poleg nje je izjemna tudi poliritmična N´tene N´tene priložnostne skupine Juntos Pela Guine-Bissau, v kateri je med drugimi pel Manecas Costa, ki ga bomo aprila slišali pri nas. Brez malijske in senegalske glasbe seveda ni šlo, vendar prihaja najbolj razburljiv posnetek z drugega konca. To je »bonus« posnetek s koncerta malgaškega vokalnega tria Salala, ki ga več deset tisočglavo občinstvo po pesmi sploh ni spustilo z odra, dokler je niso še enkrat ponovili. Resnična posebnost plošče pa je živahna plesna pesem pri nas neznane mozambiško-južnoafriške skupine Amati, zapeta v jeziku ronga, katere avtor je bil kar sam Nwamba.

Plošči pri izboru pesmi ni kaj bistvenega očitati glede na kriterij, ki si ga je pri tem izbrala. Sploh pa je podjetni Nwamba pred kratkim izdal že drugi del kompilacije – in glede na priljubljenost oddaje se najbrž obeta vsaj še kakšen.

Janez Pirc