THOMAS MAPFUMO and THE BLACKS UNLIMITED

Toi Toi

Anonymous Productions, 2003

S tem albumom se spet srečujemo z živo legendo afriške popularne godbe; z enim izmed njenih maloštevilnih še živečih pionirjev, z enim redkih še delujočih iznajditeljev kakšnega izmed tipičnih, endemnih, jasno profiliranih lokalnih žanrskih idiomov, ki so potem prav zaradi ustvarjalne vitalnosti tvorcev in ob pomoči ključnih izvajalcev postali prepoznavni po vsem svetu. Thomas Mapfumo je zagotovo ena največjih še živečih ikon sodobne afriške glasbe, ustvarjalec in sploh osebnost, ki ga lahko mirno postavimo ob bok drugim enkratnim. Poleg tega je Mapfumo od začetkov pa vse do danes ostal zvest političnemu »credu«: »Vseeno je, kdo povzroča krivice, zatira sodržavljane in zlorablja oblast – proti njemu bom s svojo godbo!« In tak odnos do stvarnosti dosledno dokumentirajo njegove dosedanje diskografske izdaje.

Toi Toi je zadnji med dokumenti o tem njegovem početju; hkrati je tudi zadnji med njegovimi albumi, ki spadajo v aktualno obdobje ustvarjanja, ki se začenja nekako leta 1998, ko se je zaradi groženj domače politične elite iz Harareja umaknil v delni prostovoljni eksil v ZDA. Tam, v Oregonu, si je postavil nekakšno ustvarjalno postojanko in hkrati počivališče, od koder se oborožen z novim materialom in obnovljeno energijo vrača tako na domače prizorišče kot na mednarodne koncertne odre. Prav tako pa tam tudi zaključuje svoje diskografske projekte, ki potem izidejo pri založbi Anonymous Records.

Pred Toi Toi sta v opisanem kontekstu izšli dve za njegovo sedanje obdobje ključni plošči (sicer jih je od leta 1998 do danes samo za Anonymous izdal šest). Chimurenga Explosions iz leta 2000 je po slabih desetih letih negotovosti spet vzpostavila uporniško pozicijo in ga vrnila k zgodnjim chimurenga projektom. Dvojni album Chimurenga Rebel / Manhungetunge iz leta 2002, ki sploh velja za njegovo do sedaj najpomembnejše delo, pa je neizprosno definiral njegovo aktualno glasbeno in politično pozicijo.

Lani izdani album Toi Toi vsebuje deset svežih Mapfumovih skladb. Snemali so jih jeseni leta 2002 v studiu v Oregonu v ZDA – razen dveh, ki sta bili posneti januarja 2003 v legendarnem Shed Studiu v Harareju v Mapfumovi domovini. Pri tem je sodelovala močna zasedba njegove matične skupine The Blacks Unlimited, za to priložnost okrepljena še s prijatelji. Tudi obdelavo posnetkov so potem opravili v Zimbabveju in album najprej izdali tam. Pričakovano in tako, kot se je dogodilo posameznim pesmim z njegovih omenjenih predhodnikov, je bil takoj deležen prepovedi predvajanja po zimbabvejskih radijskih postajah, nezaželeno je tudi javno predvajanje. Tako se pač tamkajšnje oblasti borijo proti Mapfumovim uglasbenim politično kritičnim sporočilom.

Toi Toi je kompleten album, vpet v prepoznaven obrazec chimurenge, ki je rdeča nit celotnega Mapfumovega opusa. Z vsakim ponovljenim poslušanjem se okrepi spoznanje, da je njegov navidez ležeren potek v resnici njegova magična podstat, katere sila te potegne vase ter nato vleče in odvleče v povsem druge razsežnosti. S tem albumom mojster dokazuje, da je sicer res že vpisan med legende afriške popularne godbe, da pa je še vedno povsem vitalen in predvsem dosleden v omenjenem ustvarjalnemu credu. Zato ga ne zamudite »v živo«: 4. junija bo končno v Križankah, na Drugi godbi. Pri takšnih nikoli ne veš, ali bo še kdaj priložnost.

Zoran Pistotnik