MERCEDES PEÓN

Ajrú

Discmedi, 2003

Zdi se, da smo kar predlogo čakali na nov, drugi album galicijske glasbenice Mercedes Peón. Album Ajrú bi moral iziti že lani spomladi, vendar je evropsko tržišče dosegel šele z novim letom. Za to zamudo je več razlogov, ki so se medsebojno prepletli. Težave z založbo Resistencia, ki je leta 2000 izdala prvenec Isué, ki je postal velik hit v Španiji in Evropi. Koncertno je ta album na evropskih odrih zaživel šele lani spomladi in poleti. In kar je najpomembneje: Mercedes ni bila popolnoma prepričana, v katero smer izpiliti nov album. Na srečo je bila njena odločitev popolna. Predvidevam, da se je predvsem na podlagi koncertnih izkušenj odločila, da dokončen zvok oblikuje s peterico glasbenikov, ki jo spremljajo na koncertih. Tako je Ajrú v nasprotju s prvencem Isué, kjer je instrumentacija sicer širša, pravi skupinski album po vzoru rockovskih bendov. In takšen je tudi zvok. Rockovsko udaren.

Mercedes Peón je prišla v naše kraje pravzaprav šele lani spomladi, pred nastopom na Drugi godbi, kjer je pokazala vse ustvarjalno in izvajalsko glasbeno razkošje. Kot glasbenica je prišla na površje razmeroma pozno, v zrelih tridesetih, zato ne čudi, da je bilo njeno pojavljanje v medijih ob izidu Isué tako samozavestno in zrelo. Pri tem je gotovo izkoristila izkušnje dolgoletnega dela na televiziji, glasbeno pa ji je zelo prišlo prav delo na terenu in raziskovanje galicijske ljudske tradicije. Vendar preporodništvo po receptu folka niti slučajno ni bil njen glasbeni izziv. Dvomim tudi, da je bil njen cilj oživljanje ljudskih tradicij. Nedvomno je vedela, da lahko za galicijsko kulturno prepoznavnost naredi več kot prepoznavna avtorica, ki sicer v glasbi uporablja tudi tradicionalna glasbila, vendar ta ne prevladujejo, ampak so del zvočne slike, v kateri so keltski elementi izraženi z rabo dud ter predvsem z glasovnimi aranžmaji; spremljevalni glas je v njih postavljen kot enakovredno glasbilo skozi ves album in je mnogokrat pomemben dejavnik na tehtnici, ko se glasba preliva iz funkovskih ritmov in celo metalskih kitarskih rifov v baladne pesmi. Ajrú je poln te dinamike in preseneča iz pesmi v pesem. Še posebej drugi del albuma, ki ga prične prav pesem Ajrú, ustvari mogočen glasbeni val, ki ne pojenja vse do konca. Seveda v vsakem komadu najbolj potegne neverjeten vokalni potencial Mercedes Peón, a skrivnost uspeha je vendarle tudi v razvidni glasbeni širini vseh ustvarjalcev.

Bogdan Benigar