Letnik: 2004 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Robsetić

KEELHAUL

Orto klub, Ljubljana, 19. 4. 2004

V samem izteku letošnjega Orto festa nas je pričakala najhujša preizkušnja. Poslednji večer je namreč pripadel ameriškim »razbijačem« Keelhaul, heavycorovskemu kvartetu z večletnim stažem, ki je požel hvalevredne besede zlasti z zadnjo (tretjo) ploščo Subject To Change Without Notice. Album je izšel pri Hydra Head Records, neodvisni založbici Aarona Turnerja, pevca bostonskih Isis, tukajšnjih koncertnih ljubljencev. Toda Keelhaul niso kdove kaj podobni Isis, saj v nasprotju z njimi niso na vse pretege zapisani okoreli doomovski počasnosti, temveč se skušajo v precej urnejši obrti – vsaj v živo so nam dali tako vedeti.

Zagon je bil glasen in razločen, kolikor toliko zmeren. Vendar je bilo z zmernostjo kaj kmalu opravljeno. Takoj ko je štirica segrela zgornje okončine (in rekvizite), nam skorajda ni pustila do sape. Zvočni naliv pa je naglo razodel tehnično superiornost, ta je naravnost buhtela z odra. Pri tem je vršil osrednjo vlogo (poblazneli) tolkač Will, ki je prisotne vztrajno »mučil« z natrpanimi asimetričnimi udarci. Tudi drugi rokohitrci, kitarista Dana in Chris ter basist Aaron, niso dosti zaostajali. Slednji si je s Chrisom delil kričeče vokalne kadre, če pa so Clevelandčani kod malce popustili, je vso stvar nemudoma podmazal z debelim pljunkom. Keelhaul so ves čas posredovali zahtevno, utečeno, strumno in zelo urejeno skupinsko igro, svojevrsten prerez SST hardcora osemdesetih let, doktrine Crowbar in Melvins ter thrashmetalskih partitur. Izvedba je bila – z eno besedo – brezhibna. Le repertoar ni bil takšen (to je pravzaprav edini očitek). Bil je preveč togo zastavljen, prešibko diferenciran. To ne pomeni, da sploh niso prehajali k nižjim obratom, morebiti so le nekoliko pretiravali s premočrtnim bezljanjem. Kljub temu je solidno obiskana etaža Orta soglasno zahtevala dodatek – in ga tudi dobila. Predvsem so si ga krepko prislužili Keelhaul. Bolj kot hardcora je bila tistihmal noč artcora. Bravurozno, ampak še zdaleč ne izumetničeno. Kompliment!

Robsetić