Letnik: 2004 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Bosiljka Kempf, prevod Mario Batelić

B. KELEMEN/T. VASARY

Brahms: Sonatas for violin and piano

Hungaroton classic HCD 32028

Nagrada Diapason d'or, ki sta jo Barnabas Kelemen in Tamas Vasary osvojila za interpretacijo treh Brahmsovih violinskih sonat, je le eden pokazateljev nepretrgane niti visoke kakovosti muziciranja madžarskih umetnikov. Kajti violinist Barnabas Kelemen je s šestindvajsetimi leti eden tistih pripadnikov najmlajše madžarske glasbene generacije, ki so se že uveljavili v mednarodnem prostoru. Pianist in dirigent Tamas Vasary pa je stari lev mednarodne glasbene arene, ki so ga pričakali v Budimpešti s posebnim spoštovanjem prav po koncu njegovih slavnih »disidentskih« let. Vasary je zapustil Madžarsko tragičnega leta 1956 in svetovno kariero zasnoval na relaciji med Londonom in New Yorkom ter po vrnitvi v domovino leta 1993 sprejel funkcijo glasbenega ravnatelja Simfoničnega orkestra Madžarskega radia, na kateri je še danes. Razlika v letih med Kelemenom in Vasaryjem je okroglih 45 let, toda med njima ni nobene generacijske pregrade, nasprotno, povezuje ju močna nit visoko kultivirane madžarske glasbene tradicije in glasbene izobrazbe.

V programu Budimpeštanskega pomladnega festivala leta 2002 sta Barnabas Kelemen in Tamas Vasary izvedla koncert Brahmsovih sonat za violino in klavir. Približno ob istem času sta ta program posnela in objavila pri založbi Hungaroton na albumu, ki bo zadovoljil še tako zahtevnega »connaiseurja« in podkovanega ljubitelja komornega muziciranja. Vse tri sonate (G-dur, op. 78, A-dur, op. 100, in d-mol, op. 108) so nastale v Brahmsovem zrelem ustvarjalnem obdobju; povezuje jih zadržana strastnost kot skupni imenovalec Brahmsovega glasbenega izraza. Kelemen in Vasary se nam tukaj razkrivata kot lepo uigran tandem interpretov z intuitivno usklajenim dihom muziciranja. Med poglobljenim poslušanjem bodo številni pretanjeni odtenki njihovega mojstrskega Zusammenspiela očarali in navdušili vsakega bolj občutljivega poslušalca.

Strastni Brahms (še posebej v finalu tretje sonate v d-molu) bo ohranil zadržanost kot značilnost globoko doživetega, zelo kultiviranega muziciranja ter istočasno ostal razkošno večplasten v izrazu pretanjene liričnosti in tudi resne meditativnosti posameznih odlomkov teh mojstrskih dosežkov, ki obnavljajo beethovnovsko tradicijo koncertne sonate v duu.

Ovitek, po pravici povedano z ne posebej domiselno naslovnico, vsebuje odlično besedilo Marianne Pandi o Brahmsovih violinskih sonatah (v angleškem, francoskem, nemškem in madžarskem jeziku) in biografske podatke o izvajalcih. Tehnična kakovost posnetkov je zelo dobra, zagotovila pa sta jo producent snemanja István Berényi in tonski mojster László Matz.

Bosiljka Kempf

prevod Mario Batelić