IGOR LUMPERT, CAMINOIGRA

Novo mesto, Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto, 1. 5. 2004

Neugodne vremenske razmere so tretji večer abonmaja Jazzinty iz izrednega okolja novomeških Muzejskih vrtov prestavile v dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine.

Napovedana sta bila dva nastopa, novomeškega rojaka po rodu iz bližnje Lešnice, tenorskega saksofonista Igorja Lumperta s skupino Unavoidable Delay, in zatem Caminoigre. No, iz napovedane Lumpertove zasedbe se je na odru pojavil le beograjski kontrabasist Milan Nikolić, nastali trio je zaokrožil prav tako beograjski bobnar Andjelko Stupar.

Igorja Lumperta in Caminoigro povezuje novomeška založba Goga, ki z zbirko Goga Musica uspešno podpira in promovira domače glasbenike in njihovo delo, za katerega pri večini slovenskih založb naletijo na zamašena ušesa (vemo, s čim!). Caminoigri so doslej pri Gogi izdali dve plošči, Igor Lumpert pa je prav na dan koncerta dočakal izid prvenca, plošče Innertextures, ki jo je posnel aprila leta 2001 v New Yorku, s tamkajšnjimi ali tam delujočimi glasbeniki. Na plošči se nam predstavlja tudi kot soliden avtor glasbe, saj je pet skladb od šestih njegovo delo. Glasbo samo in usmeritev pa verjetno lahko pripišemo vplivu vzornikov, ki so našteti na ovitku albuma, katerim se Lumpert zahvaljuje za »maksimalno vizijo zvoka, ljubezni in humanosti«. To so v glavnem saksofonisti John Coltrane, Joe Henderson, Wayne Shorter, Lester Young, Coleman Hawkins, Bill Evans itd.

Saksofonist Igor Lumpert je samosvoj in do sedaj največji jazzovski talent, kar ga je dala dežela cvička. V njegovi zgodbi prevladujejo poklicanost, izredna ambicija in verjetno tudi veliko samoodrekanja. Začel je kot tipičen ljubitelj glasbe: plošče, koncerti, obiskoval je ljubljanski jazz festival, Braco Doblekar ga je usmeril, prišel je v Linz na jazzovski oddelek Konzervatorija Bruckner, odšel je v New York, kjer je lani končal z obiskovanjem New School University, srečal se je z znanimi glasbeniki in sodeloval z njimi, se veliko naučil in sedaj izdal debitantski album, katerega glasbo nam je 1. maja tudi predstavil, seveda v manjši zasedbi tria.

Energična in dinamična srbska dvojica mu je ponujala dobro podlago za izvajanja na tenor saksofonu, vse je sicer tehnično dobro odigral z lepim tonom, vendar se je zgodilo to, kar smo na njegovih nastopih v domovini že dočakali. Nastop je pravzaprav zvenel čisto suvereno in utečeno, čeprav je zasedba pred tem menda vadila le nekajkrat, vendar poslušalcem ni ponudil nobenega viška. Vse je potekalo po nekem določenem obrtniškem tiru, prava čustva z izleti, ki dajo jazzu iskrivost ter brezčasnost, so ostala skrita. Igor Lumpert se na domačem odru preprosto ni razživel, v nasprotju z ritmično sekcijo.

Škoda, zame Igor Lumpert na koncertnem odru še vedno ostaja »Trnuljčica«.

Drugi del večera po Lumpertovem precej kratkem nastopu – tudi njegov album prinaša le dobrih 33 minut glasbe – je zapolnila Caminoigra in predstavila glasbo z dveh albumov, Ishuan ter A New Child. Zasedbo so sestavljali kitarist in pevec Jan Tomšič, vešči tolkalec in spremljevalni pevec Blaž Celarec, sopranski saksofonist Primož Fleischman, kontrabasist Uroš Trebižan in bobnar Aljoša Jerič.

Glasba in zvok skupine Caminoigra sta z dvema omenjenima ploščama na slovenskem prizorišču že dobro znana. Tudi sam koncert je potekal po preverjenem receptu: sambice, jazzy ugodje, pridih eksotike, odličen poliran zvok, zelo solidna izvedba, dobra ritmična sekcija in ego trip pevca, ki vse skupaj zlahka zapelje v dolgočasje. Kakor je izmišljeni jezik za fantazijska besedila na prvi plošči Caminoigre deloval zelo učinkovito, je živa izvedba temu pravo nasprotje. Glasbeno sicer zanimive teme so se z dodatkom vedno istih vokalnih začimb spreminjale v vodeno in večkrat pogreto »župo«, ki pa je večini poslušalstva precej teknila, to je seveda čisto prav, saj gre na tem mestu le za osebno obarvano opažanje podpisanega pisca.

Novomeški abonma Jazzinty se nadaljuje, sklepna prireditev Jazzon bo 20. avgusta, naslednji dan, 21. avgusta, bo niz končal Zaključni koncert Jazzinty.

Rasto Božič