Jerry Wexler and David Ritz

RHYTHM AND THE BLUES: A Life In American Music

St. Martin's Press, New York, 2003

Na knjižnem trgu je vsako leto veliko novih del o popularni glasbi. Verjetno je prav, da vas v Muski opozorimo vsaj na najbolj odmevne izdaje. Založba St. Martin's Press iz New Yorka je pred kratkim izdala odmevno knjigo o popularni glasbi z naslovom Rhythm and The Blues – A Life in American Music. Ljubitelji soula in bluesa so gotovo že slišali za Jerryja Wexlerja, legendarnega producenta, ki je tri desetletja usodno krojil zvočno podobo ameriške in s tem tudi svetovne popularne glasbe. Leta 1918 rojeni možakar židovskega rodu še vedno prihaja na snemanja številnih znamenitih umetnikov. Njegov slog producentskega dela kljub zahtevam glasbene industrije ostaja nespremenjen, a je zaradi nesporne kakovosti vedno v koraku s časom.

Jerry Wexler je svoje spomine zaupal znanemu novinarju Davidu Ritzu. Pripovedoval mu je napete zgodbe o življenju v New Yorku tridesetih let, o razcvetu jazza, potovanjih po ameriškem jugu, kjer je iskal nadobudne pevce soula, in o prvih uspehih v petdesetih letih, ko so Joe Turner, Ruth Brown in Ray Charles prvine bluesa, gospela in countryja združili v novo glasbo – soul – ter tako uresničili tedaj revolucionarne glasbene zamisli in se pod njegovim premišljenim vodstvom povzpeli na vrh glasbenega prizorišča. Wexler je z dolgoletnim uspešnim delom določil nekatere zakonitosti, ki v svetu glasbe in popularne kulture sploh veljajo še danes.

Izoblikoval je vlogo glasbenega producenta, človeka, ki dobro pozna glasbo in delo v studiu ter glasbenikom svetuje pri zvočnem zapisovanju njihovih pesmi, velikokrat pa tudi odločilno sodeluje pri nastajanju novih glasbenih smeri. Med najlepšimi v knjigi so poglavja o Wexlerjevih druženjih z Aretho Franklin, Otisom Reddingom in Solomonom Burkom, tremi verjetno največjimi stilisti založbe Atlantic, ki jim je ta prebrisani mogul pomagal na njihovih s trnjem posutih glasbenih poteh. Delo z veliko dokumentarno vrednostjo nam ob spisih Petra Guralnicka, Stephena Calta, Sida Griffina in drugih prizadevnih piscev pomaga ustvariti vsaj približno sliko o burnem razvoju popularne glasbe in razkriva njene razvejane korenine.

Jerry Wexler in David Ritz sta lično opremljeni knjigi priložila obsežno diskografijo z nazornim pregledom Wexlerjevih producentskih stvaritev. Tako sta si zaslužila ugledno nagrado Ralpha J. Gleasona za najboljše delo o popularni glasbi. Žirija je pred časom visoko ocenila tudi knjigo Nothing But The Blues urednika Lawrenca Cohna, enega najbolj cenjenih poznavalcev bluesa. Obe deli bosta občutno obogatili vašo knjižnico z glasbeno literaturo in tudi največjim poznavalcem služili kot odlična priročnika pri izpopolnjevanju zvočnih arhivov.

Jane Weber