CALEXICO

World Drifts In (DVD)

City Slang, 2004

Po treh uspešnih albumih (instrumentalni prvenec je tu izvzet) sta se Joey Burns in John Convertino, glavna dvojica v Calexico, odločila za rekapitulacijo dosedanjega dela. Za to obstaja več načinov; lahko bi izdala kompilacijsko ploščo tipa »best of« ali pa klasičen koncertni album, a koncertni DVD World Drifts In je od vseh možnosti najboljša izbira. Združuje obe našteti možnosti in ponuja zvrhan koš dodatkov.

Verjamem, da Calexico koncerta iz londonske dvorane Barbican niso izbrali po naključju za objavo na DVD-formatu. Popolna ignoranca občinstva na festivalu Rock Otočec pred leti in čisto nasprotje na kasnejšem nastopu v Cankarjevem domu sta domača namiga, kako pomemben je prostor, v katerem nastopa neki izvajalec. V Londonu, med festivalom Beyond Nashville, je občinstvo vedelo, po kaj je prišlo, in Calexico so to ponudili v obilici. Najprej je tu izbor, ki se drži vokalnih pesmi, kjer je še vedno dovolj prostora in možnosti za prikaz instrumentalne odličnosti skupine. Potem so tu številni gostje. V prvi vrsti mali mehiški orkester mariachi, ki zagotavlja avtentičnost tistega, kar Calexico izpričujejo z drugim delom naziva. Potem je tu francoska pevka Françoiz Breut, z njo Calexico izvedejo pesem Ballad Of Cable Hogue vsaj tako dobro, kakor je posneta za album Hot Rail. V orkestru mariachi nastopa še pevka Lulu Olivares, kar sicer ni običaj, a Calexicu prijajo prav takšna odstopanja. Če bi se držali tistega, na kar napeljujejo z imenom (povzeto po mestu na meji med Kalifornijo in Mehiko), v skupini ne bi bila dva nemška glasbenika, nashvillski pedal steel kitarist, kubanski pihalec … Vsi skupaj zvenijo, kakor da prihajajo iz istega okoliša ali vsaj iz skupnih glasbenih izhodišč. Torej, v izvedbah ni čutiti nobenega nasilja med pristopi, žanri, slogovnimi posebnostmi. Calexico z gosti na tem koncertu zvenijo, kot da igrajo skupaj že vse življenje.

Koncert Calexico na DVD-ju se gleda vsaj dvakrat. Prvič redno, drugič po tem, ko se podrobneje spoznamo z ozadjem njihovega početja, ki je predstavljeno v dodatku. V Borderline s pogovorom z ustvarjalci albuma Feast Of Wire (člani skupine, producent, snemalni tehnik …) odkrivamo vse stopnje, potrebne, da album zveni, kakor je treba, in to na vseh ravneh. V The Soul Of Mariachi spregovori vodja tovrstnega orkestra Ruben Moreno in v osnovnih potezah predstavi to mehiško glasbeno zvrst, ki je marsikoga pritegnila ravno prek glasbe Calexica. Shot and Mounted je filmski dnevnik z njihove turneje, manj zanimiv za povprečnega spremljevalca, pravzaprav imam na sumu, da so ga Calexico vključili predvsem zase. Izražene pa so filmske ambicije, ki jih zaslutimo že v sami glasbi. Zato so intervjuji, narejeni posebej za DVD, malodane nepogrešljivi. Pogovori so narejeni ločeno, in to z vrsto ljudi, bolj ali manj povezanih s skupino, a zaporedje odgovorov sledi logični liniji, ki šele na koncu zaokroži mozaik njihovega početja. Kratka zabavna risanka in trije videospoti dopolnjujejo celovito ponudbo.

Torej, ko pregledamo dodatke, se tudi koncert pokaže v drugačni luči in zvoku. Spotoma nas Calexico spomnijo na izjavo njihovega tonskega mojstra, ki v intervjuju trdi, kako da so Calexico ena delikatnejših skupin za koncertno ozvočevanje. Zarežejo skozi ušesa, ko se razživi celotna mariachi banda, in se potuhnejo do roba slišnosti, ko Joey le šepeta ali ko postane pomemben vsak malenkostni zven pedal steel kitare. In tudi v teh, dinamičnih skrajnostih, Calexico obvladujejo tako artikulacijo kakor izražajo močan čustveni naboj. No, če je bledolični Joey Burns večinoma zadržan, ga odlično dopolnjujejo mehiški poulični žurerji. Koncert se izteče v veliki finale s Crystal Frontier. Joey v središčnem delu pesmi poskrbi za medley vložek This town, is coming like a ghost town iz znane pesmi ska skupine The Specials, to se v Calexico povsem vklaplja v podobo puščavskih prostranstev na eni strani, in ko se vsa druščina, zbrana na odru, do konca razživi, se odpre nova podoba, južnjaška uteha s poulično povorko na drugi stran. Ob tem ostane še priložnost, da Joey v slogu velikega napovedovalca predstavi nastopajoče, vsak pa se izkaže s kratkim instrumentalnim vložkom. Očitno Joey ni pozabil na vse usluge, ki so mu jih naredili drugi glasbeniki, ko so ga vzeli v svoje skupine ali za spremljevalnega glasbenika in ga tako vpeljali v tisto, kar danes avtorsko skupaj s Convertinom pač predstavlja. DVD World Drifts In je izboren prikaz tega.

Janez Golič