Letnik: 2004 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

LILA DOWNS

Una Sangre/One Blood

Narada, 2004

Kdor še ni slišal za Lilo Downs in bo poslušal njeno novo ploščo Una Sangre/One Blood, bo verjetno kar malo zmeden. Predvsem mu ne bo jasno, kaj na zgoščenki skupaj počenjajo indijanski jeziki, španščina in angleščina. Na njej o tem namreč ni nobenega pojasnila, saj avtorica in založba očitno predpostavljata, da je svet medtem že izvedel, da je Lila Downs Mehičanka, indijanskega, a tudi anglosaškega rodu. Njena mati je Indijanka iz Oaxace, oče pa je bil Američan. Lila Downs to kulturno raznolikost sicer poudarja ob vseh priložnostih, na posnetih projektih pa ne več, čeprav je podatek ključen za poglobljeno razumevanje njenega dela.

Avtorica namreč glasbeno ustvarjalnost črpa ravno iz te razdvojenosti, predvsem pa iz večnega konflikta ter tudi ljubezni, ki prežemata dve mejni državi: ZDA ter Mehiko. Ti odnosi imajo zgodovinske korenine in segajo v daljno preteklost, ko je Mehika v vojni z ZDA izgubila kar polovico svojega ozemlja. Prejšnja plošča Lile Downs, Border/La Linea, je imela za rdečo nit ravno to temo. Tudi zdaj naj bi šlo za nekaj podobnega, saj so vsi ljudje po svetu enake krvi. Una Sangre/One Blood je zato glasbeni presek različne glasbe, kjer pa vendarle prednjačijo mehiški in ameriški zvoki.

Med to in zadnjo ploščo se je zgodilo še nekaj pomembnega. Lila Downs je nastopila v filmu o Fridi Kahlo in celo pripravila nekaj glasbe zanj. Uspeh filma je v vrh glasbene industrije potisnil tudi njo, zato je zdaj skoraj v celoti zamenjala skupino in se že preselila v New York. Na srečo je v zasedbi še ostal odlični harfist Celso Duarte, ki ji pomaga ustvarjati prepoznaven zvok. Ob vsem skupaj se je treba pomuditi še ob dveh najbolj izpostavljenih skladbah na zgoščenki. Gre za izvedbi popularnih mehiških pesmi La Cucaracha in La Bamba. Res je, da ju je Lila Downs pripravila v novi priredbi in tudi s spremenjenim besedilom, vendar vseeno ostaja priokus, da je njun cilj v zadovoljevanju še širšega okusa publike. Navsezadnje to ni nekaj novega. Podobne stvari so že počeli drugi veliki latinskoameriški glasbeniki (npr. Caetano Veloso, Mercedes Sosa …), zato niti ne preseneča.

Marko Jenšterle