JOHN HAMMOND

Ready For Love

Back Porch, 2003

John Hammond je eden od mojih favoritov, čeprav je zdaj že kar malce izpet. Njegove verzije pesmi Toma Waitsa mi niso ravno sedle in tudi na tem albumu se dvakrat spomni na Waitsa. Ponuja pa tudi veliko skladb drugih avtorjev. Ko je Hammond v zgodnjih devetdesetih letih nastopil v Ljubljani, smo po skoraj dvajsetih letih (leta 1973 je v dvorani Tivoli nastopil B. B. King) v Ljubljani slišali glasbenika, čigar umetniški slog bi lahko imeli za odkrito nadaljevanje tradicije bluesa iz Delte Misisipija. Hammond se je rodil leta 1942 v New Yorku. Njegov oče je bil producent in znan lovec na talente (odkril je Brucea Springsteena in Boba Dylana). Mladi Hammond se je začel zgodaj zanimati za blues, poslušal je Josha Whita, Sonnyja Terryja, J. L. Hookerja in Howlina Wolfa. Pravi, da ga je najbolj prevzela glasba Roberta Johnsona. Prvič jo je slišal leta 1958 in kmalu zatem začel igrati kitaro. Johnsona je sicer na albumu Ready For Love čutiti le v odtenkih. Prvo veliko ploščo je Hammond izdal leta 1963, dve leti kasneje pa je snemal s skupino The Hawks, ki se je kmalu preimenovala v The Band. Sodeloval je pri nekaterih zadnjih ploščah Johna Leeja Hookerja. Še bolj zanimiv je seznam glasbenikov, ki jih je John Hammond spremljal na odru, v šestdesetih letih je igral celo s Hendrixom in Claptonom. Nova Hammondova plošča z naslovom Ready For Love je že približno 30. po vrsti in verjetno še sam Hammond ne ve, koliko albumov je doslej izdal. Na njej se glasbenik razdaja v bolj raznovrstni zvočni podobi, kot smo ga bili nekoč vajeni. Z dvema skladbama se spomni na velikega pevca countryja Georgea Jonesa. Med tistimi, ki ga spremljajo na novi plošči, je ob drugih mojstrih tudi David Hidalgo iz skupine Los Lobos. Hammond je nastopil tudi v kultnem dokumentarnem filmu The Search for Robert Johnson, kjer v družbi pokojnega Johnnyja Shinesa igra Johnsonovo glasbo. Plošča Ready For Love je konglomerat vseh mogočih vplivov: od Willieja Dixona in (če mene vprašate) ne ravno uspelih priredb klasik Georga Jonesa do pesmi Stonesov in celo avtorske otvoritvene teme samega Hammonda.

Gre za trdno muziciranje, kakšnih presežkov pa sam nisem slišal, čisto razočaran, kot nekateri moji kolegi, pa tudi nisem bil. Preverite še sami.

Jane Weber