Letnik: 2004 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik
KEKELE
Congo Life
Stern's Africa/Next Music, 2003
Lani smo presenečeno dojeli, da superiorni album Rumba Congo skupine Kekele iz leta 2001 ni bil le rezultat skupinskega obujanja spominov kongoleških veteranov na popularno glasbeno tradicijo, razberljivo iz naslova. Zgodba je namreč doživela nadaljevanje z izjemno kvalitetno, v primerjavi s prvencem celo presežno drugo epizodo, z albumom Congo Life. Z njim se je ta nabor petih znanih zvezdnikov kongoleške popularne godbe s pomočniki pridružil vedno bolj obsežnemu krogu kongoleških glasbenikov, ki v zadnjih letih oživljajo akustično izvedenko kongoleške rumbe v najžlahtnejši maniri. Z drugim izdelkom so si Kekele že pridobili položaj, ko jih bomo po pristopu in rezultatih začeli primerjati z že dolgo izjemno uspešnimi in prodornimi Africando. Ti so na podoben način iz korenin senegalske popularne godbe zrasli v uspešen afrosalsa kompleks, Kekele pa lahko s tem, kar ponujajo na drugem albumu, v nadaljevanju postanejo njihov pravi kongoleški ekvivalent.
Kitarist Syran Mbenza ter pevca Nyboma Muan'dido in Wuta-Mayi, v 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja ustanovni člani pionirske pariške soukous skupine Les Quatres Etoiles, so še vedno osišče projekta Kekele. Tokrat sta se jim pridružila še Bumba Massa in Loko Massengo, oba dolga leta vrhunska pevca v različnih kongoleških bendih z nekaj uresničenimi solističnimi projekti. Tej ožji peterici – predvsem – vokalov sta se kot ključna gosta pridružila še izjemni kongoleški kitarist Rigo Star Bamundele in Francoz Francois Breant. Ta je po svoji osnovni nalogi aranžer in producent, vendar je za ta album prispeval tudi veščine obvladovanja vibrafona in marimbe ter različnih ropotulj. Drugi sodelujoči glasbeniki na albumu so francoski, afriški in latinskoameriški studijski glasbeniki: tolkalci, trobilci in pihalci; in seveda vsi niti ne prispevajo k izvedbam vseh skladb. Med njimi sta tudi violinist Jean-Luc Deschamps in izjemni malgaški harmonikar Regis Gizavo, ki z zvokom glasbil in seveda osebno izvajalsko odličnostjo pomembno oplemenitita posamezne skladbe.
Na albumu je deset avtorskih skladb in en daljši »medley« priredb tistih, ki so jih nekdaj izvajali Francovi OK Jazz. Med njimi sta tudi dve Francovi, sežete v skupek pa funkcionirajo kot izjemen »hommage« omenjenemu pokojnemu velemojstru kongoleške rumbe. Deseterico originalov je prispevala ključna peterica, enega pa tudi kitarist Rigo Star. Nekatere skladbe so narejene posebej za ta »rumba session«, druge spet so osvežene priredbe starejših iz njihovega osebnega repertoarja. Tak pristop seveda zabriše razpoznavne razmejitve med preteklim in aktualnim ter daje učinkovit sežetek brezčasne esence tistega, kar kongoleška rumba v resnici že vsaj 40 let pomeni za podobo afriške popularne godbe.
Dodatno žlahtno potezo zvočni podobi tega albuma prispevata vsaj še dve sestavini: dejstvo, da so glasbeniki, ki so bili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja ključni protagonisti pariškega elektrificiranega soukousa, tokrat preklopili na povsem akustičen izraz; ter vtkanje vloge violine in harmonike, pa tudi flavte, v ta kongoleški kontekst. To vtkanje vzpostavlja določene reference s kubanskimi ozadji, vendar slišanega nikakor ni mogoče neposredno zvesti na takšne vplive. Kubanska charanga, pa cha cha cha ter martiniški beguin, ne nazadnje pa celo evropske baročne modalnosti, so tiste začimbe, zaradi katerih je izplen tega albuma mogoče opisovati v presežnikih. Na albumu Congo Life praktično ni šibkega člena, ni slabega komada. V celoti ponuja kompleksen »drive«, sočne melodije, navdušujoče in izvirne aranžmaje prepoznavnih melodij kongoleške rumbe, brezhibno instrumentalno igro in medigre, še posebej pa seveda bleščeče vokalne prispevke, na katerih ob štirih vrhunskih in historičnih pevskih mojstrih kongoleške rumbe ves projekt tako ali tako temelji.
Zoran Pistotnik