Letnik: 2005 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Marko Jenšterle
K-PAZ DE LA SIERRA
En Vivo
D Disa Latin Music, 2004
Ko zgoščenko z živim nastopom skupine K-Paz de la Sierra vstavite v računalnik, se na zaslonu pojavi podpovprečen videospot njihove izvedbe Jambalaye, bolj znane v izvedbi avtorja Hanka Williamsa. V vodi ob dveh brhkih dekletih v kopalkah čofotajo še člani ansambla, vsi skupaj pa zadnjice zibajo v ritmu hita.
Ko to vidiš, te ima, da bi ploščo kar takoj spravil na stran. Ampak ker sem jo kupil zaradi nekega drugega podatka, je bila vendarle vredna še poslušanja. Mojo pozornost je namreč vzbudil zapis na naslovni strani, da je »prodaja te plošče v ZDA prepovedana«. Takoj mi je bilo jasno, da gre za še ene predstavnike mehiških »narco corridos«, se pravi pesmi, v katerih glasbeniki opevajo junaštva največjih mehiških trgovcev z mamili. Če neka stvar ne sme na police ameriških trgovin, potem se v njej že mora skrivati tudi kaj iskrenega in dobrega.
Po prvem šoku z video posnetkom nato pride še drugi. V sedemčlanski zasedbi skupine K-Paz de la Sierra so kar trije klaviaturisti, to seveda skupini daje svojevrsten zvok, še najbolj podoben tistim ansamblom, ki smo jih nekoč poleti poslušali po terasah dalmatinskih hotelov. Ko se človek še enkrat prebije čez Jambalayo, mu najprej v glavo udari živahna Rafita Polka, potem pa se nenadoma vse manj ukvarja z zvoki in se samo še prepušča glasbenemu plazu, ki te po skladbi z zgovornim naslovom Trije grobovi dokončno vsrka vase v odlični skladbi Las Isabeles, kjer elektroniko klaviatur dokončno preglasijo močni ritmi tube in bobna. Ritem K-Paz de la Sierre namreč ob bobnu poganja ravno tuba, oba pa množico na koncertu dvigujeta do ekstaze. Po res odlični rancheri Las Isabeles nas skupina nato mojstrsko s cumbio El Gavilan in prek drugih skladb počasi pripelje do konca nastopa, ki ga znova sklenejo z Jambalayo.
K-Paz de la Sierra so Mehičani, vendar iz ameriškega Chicaga, na plošči pa je posnet njihov razprodan nastop iz Dallasa v Teksasu (leta 2003). Malo pred njim je skupina izdala svoj studijski album Pensando en ti in ga v nekaj dneh prodala v več kot 180.000 izvodih. K-Paz de la Sierra so ob skupini Grupo Montez de Durango najpomembnejši predstavniki musice durangense, se pravi glasbe iz Duranga, pasito durangense pa je bila na jugu ZDA leta 2004 ena najpopularnejših mehiških plesnih godb.
Njihova plošča v živo je predvsem dobra razpoloženjska glasba, polna mehiških čustev in primer vpliva sodobnosti na tradicijo, ko elektronika na žalost zaradi praktičnosti vse bolj izpodriva tradicionalna glasbila. Hkrati pa je ob tem lep dokaz, da ravno ta glasbila, kadar lahko pridejo do izraza, več kot zgovorno dokažejo, kako jim še tako sodobni sintetizatorji ne sežejo niti do kolen.
Marko Jenšterle