Letnik: 2005 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

ANTONY SANTOS

Concierto En Vivo United Palace (DVD)

Platano Records, 2004

ANTONY SANTOS

Vuelve Amor

Platano Records, 2004

Avgusta in septembra 2004 je dominikanski bachatero Antony Santos po štirih letih odsotnosti znova prišel v New York in njegovo okolico. Takoj po prihodu je imel koncert pred več kot 50.000 gledalci na stadionu Shea, vendar je bil ta še del baseballske tekme, v dveh naslednjih dneh pa je nastopil v newyorški dvorani United Palace. Najprej je bil predviden en sam koncert, drugega pa so dodali zaradi izjemnega zanimanja publike. Koncertoma je sledil dober mesec intenzivnega nastopanja po nočnih klubih in diskotekah, v katerih se zbirajo predvsem izseljenci latinskega rodu. Zaradi hudega povpraševanja je moral pogosto nastopiti kar dvakrat na dan.

Njegova založba Platano Records iz Miamija ni čakala dolgo in je DVD s posnetkom koncerta v United Palace spravila na tržišče, ko so bili spomini na njegovo gostovanje še na moč sveži.

Koncert v dvorani United Palace se začne z daljšim uvodom Santosove spremljevalne skupine, v kateri vodilno kitaro igra Memin, glasbenik, ki je nekoč pri njem igral bas, zdaj pa ima že nekaj časa svojo skupino. Ko se na odru končno prikaže Antony Santos, ima v rokah ogromno zastavo Dominikanske republike, s čimer publiko (predvsem iz spoštovanja do državnega simbola) v trenutku spravi na noge, nato pa jo spet posede nazaj. Nastopa namreč presenetljivo ni začel z bachato ali merenguejem, temveč z dvema baladama – Me Voy Para Otro Lugar in Como Te Voy A Dejar. Prav tako se ni spremljal s kitaro in je to vlogo v slabi tretjini celotnega nastopa prepustil zanesljivemu in natančnemu Meminu, ki se nato, ko ključno glasbilo vendarle preda glavni zvezdi večera, diskretno umakne z odra. Antony Santos je odigral večino največjih uspehov in nekaj skladb z zadnje plošče Sin Ti. Nastop doseže vrhunec v interpretacijah klasik Por Mi Timidez, Voy Pa'lla ter Pegame Tu Vicio. Predvsem Voy Pa'lla je z njegovim kitarskim solom prava mojstrovina, v Pegame Tu Vicio pa se izkažeta oba saksofonista, ki s Santosom publiko spravita na noge.

Ves večer je bil čustveno izredno nabit. Vročekrvne poslušalke so se kar sredi koncerta mimo varnostnikov prebijale do legende dominikanske bachate. Na koncu pa je vse skupaj sploh eksplodiralo do čiste dekadence z migajočimi Dominikankami na odru, ki so bile v tistem trenutku pripravljene storiti prav vse, kar bi jim naročil zvezdnik večera. Publika je bila sicer ta večer obsojene na stole, vendar to zbranih ni motilo, da ne bi veselo poplesavali med njimi. Ves čas so po zraku plapolale dominikanske zastave, v prvih vrstah je bilo videti majhne otroke, ljudi v kravatah in povsem običajne emigrante, ki so se prišli napajat k izvirom njihove kulture. Izredno intimni so trenutki, ko Antony Santos nekatere skladbe odpoje »a capella«, z minimalno glasbeno spremljavo in ob spremljavi pevke Susy Espinal ter pevca Ambiorixa Pimentela, najbolj živahno pa seveda postane ob izvedbah merenguejev, kot sta Algodones in Mi Gato Triste. Sklenil je z El Baile del Perrito in migajočimi dekleti na odru, nato pa je vse skupaj z dominikansko himno spet pripeljal v objem patriotizma in postavil na trda tla.

Nastop v United Palace se je seveda močno razlikoval od njegovih naslednjih fiest po klubih. Posamezni video in avdio posnetki s teh delov njegove turneje, ki krožijo po internetu, dokazujejo, da je bilo tam razpoloženje še veliko bolj vroče. Predvsem takrat, kadar so se mu na odrih pridružili ameriški glasbeni zvezdniki dominikanskega rodu. Med njimi recimo člani skupine Aventura in Aguakate.

Le nekaj dni po izidu DVD-ja je izšla tudi nova Santosova zgoščenka Vuelve Amor, pri kateri na naslovni strani piše, da je posneta v živo, čeprav pri poslušanju ni slišati publike, pa tudi na ovitku ni prav nobenega podatka o tem, kje naj bi bila stvar posneta. V resnici gre za deset popolnoma novih skladb, zato je poslušanje daleč od njegovih koncertnih plošč. Največje presenečenje pri tem njegovem novem izdelku je to, da je glasbenik, ki je nekoč pisal glasbo in besedila za vse svoje skladbe, na novo ploščo uvrstil eno samo avtorsko delo. Od desetih del je namreč podpisal samo eno bachato, vse drugo so skladbe drugih avtorjev, res pa je, da so bile nekatere tokrat napisane posebej zanj. Na plošči je opazen tudi povratek Antonyja Santosa h klasični bachati. Merengueji so samo trije, a kljub temu živahni in odlični. Med njimi je tudi v ritem merengueja predelana skladba A Dios le Pido, velika uspešnica kolumbijskega glasbenika in grammyjevega nagrajenca Juanesa. Z Vuelve Amor Antony Santos potrjuje svoje trdno mesto v dominikanski bachati, z DVD-jem in posnetkom nastopa pa dokazuje, da je še vedno med največjimi dominikanskimi performerji.

Marko Jenšterle