DRUMAGICK

Channel Zero, Metelkova mesto, Ljubljana, 25. 11. 2004

V četrtek 25. 11. je v klubu Channel Zero na Metelkovi nastopil dvojec Drumagick, ki ga sestavljata brata Jr. Deep in Guilherme Lopes. Brata Lopes prihajata iz Brazilije, natančneje iz Sao Paula. Njuna produkcija je v osnovi večinoma brazilsko obarvani drum'n'bass, včasih naredita tudi kakšno pesem s počasnejšimi ritmi. Lahko bi ju uvrstili v krog brazilskih producentov in didžejev (skupaj z XRS-om, Markyjem, Patifom, Madom Zoojem …), ki so v zadnjih letih prodrli na svetovno drum'n'bass sceno, nad katero imajo sicer monopol britanski ustvarjalci. Pred nekaj leti sta nase opozorila s pesmijo Easy Boom, ki je izšla pri brazilski založbi Sambaloco in je bila pravi mali hit. Letos sta Drumagick pri založbi Segundo Mundo izdala prvenec, soliden album z naslovom Checkmate!, ki je skoraj izključno drum'n'bass album, na katerem najdemo tudi nekaj kosov, ki so izšli že lani na EP-ploščah. Med promocijsko turnejo sta se ustavila tudi v Ljubljani, kjer smo lahko slišali njun DJ-set.

Večer so zapolnili Electrosacher – kolektiv iz Trsta, ki v Channel Zero prireja zanimive, eklektične mesečne dogodke. Z gramofoni se je poigraval Tony, ki je eden vodilnih ljudi pri ekipi. Njegov set je bil mešanica nu jazza, brokenbeata, brazilskih zvokov in na koncu že skoraj housa. Set je bil precej medel, brez posebnega naboja, čeprav je bil izbor dokaj kvaliteten. Tony se ni pretirano trudil miksati komadov, ki so bili – razen nekaj izjem – primerni za ogrevanje publike.

Relativno zgodaj sta se na odru prikazala Drumagick. Začela sta z mehkejšim, brazilsko obarvanim zvokom, vrstili so se tudi njuni komadi, starejši in z novega albuma. Kmalu sta začela tudi praskati plošče, vendar pa je manjkalo nekaj kontrole, igla jima je občasno skočila. Po slabi uri sta prešla v trši zvok, vzorcev latinskih melodij je bilo manj. Za gramofoni sta se neprestano menjavala (vrtela sta back to back), rezultat je bila dodatna dinamika, vendar hkrati tudi neenotnost, nekoherentnost. Praskanje, ki sta ga dodajala približno vsake pol ure, je resnično učinkovalo le občasno. Vrhunec seta je bil verjetno trenutek, ko sta v pesem, ki se je vrtela, le za okus (teaser) primiksala drum'n'bass himno Circles Adama F-a. Pesmi potem sploh nista spustila, le naznanila sta jo in nadaljevala s setom.

Skupaj je nastop trajal kar štiri ure, to je bilo odločno predolgo. Zadnja ura je bila mlačna, vrnila sta se k mehkejši produkciji, slišati je bilo komade izvajalcev, kot so Calibre, Marky in XRS … Občinstva je bilo vse manj, verjetno tudi zato, ker je bil četrtek, in šele nekje ob pol petih zjutraj je na vrsto prišel ljubljanski DJ Bakto, ki mu je ostala dokaj nehvaležna naloga. Za tiste, ki smo še vztrajali, je zavrtel polurni set izvrstno izbranih pesmi.

Torej, nastop dvojca Drumagick je bil zanimiv in drugačen od pričakovanega: njuna tehnika je bila precej drzna (v nasprotju z dolgočasnim počasnim miksanjem nekaterih drugih drum'n'bass zvezdnikov podobnega sloga). Vendar sta imela na trenutke premalo nadzora, miks jima je pogosto bežal. To je verjetno povezano tudi s precej klavrnimi razmerami za vrtenje v Channelu, saj so monitor postavili skoraj že v zaodrje. Škoda je tudi, da klub ne premore ozvočenja, četudi šibkejšega, ki bi nudilo boljši, čistejši zvok.

Borka