BARBEZ

Chanel Zero, Metelkova mesto, Ljubljana, 15. 12. 2004

Isti klub je pred malo več kot letom v Slovenijo pripeljal Gogol Bordello, bend, ki se je zbral v New Yorku, po izvoru pa prihaja iz vzhodnjaških krajev (Ukrajina, Rusija, Izrael); zdaj totalno zažiga po skoraj vsem svetu. Napoved za Barbez se je slišala podobno – srečanje s še eno skupino iz Amerike, ki nosi v sebi ruskega duha in ruske muzike. Obrnilo se je nekoliko drugače, a bilo je skrajno zabavno. V resnici smo ob kančku veseljaške vzhodnjaške muzike dobili predvsem darkersko obarvane šansone, občasne kratke operne vložke, nekaj malega hrupa, tu in tam elektronske sekvence in priredbi Kurta Weila in Black Sabbath.

Edina Rusinja v bendu je Ksenija, ki pol besedil zapoje v angleščini, pol v ruščini, že vizualno pa je nakazala, da nas bodo Barbez peljali na popotovanje med arhaičnimi in modernimi melodijami. Strogo našminkana in oblečena v kombinacijo dvorne oprave in modernih seksi pridobitev je veselo razkazovala lepe noge in še kaj več, se zvirala, ko je muzika to zahtevala (je šolana plesalka), in obvladovala tiste pod odrom, ko so, zavedeni z napovedmi, zahtevali »happy songs«. Občudovanja prisotnih je bila deležna tudi Pamelia Kurstin, katere glavni zadolžitvi sta bili teremin in verižno kajenje. Ko smo kasneje izvedeli, da je na prvo elektronsko glasbilo na svetu dolgo igrala v simfoničnem orkestru, je bilo jasno, zakaj ji je iz njega tako perfektno uspevalo privabiti celo paleto zvokov od pulzirajočih hipnotičnih ritmov do tistih, podobnih cviljenju violine. Zasedbo so zaokrožili basist in občasni ksilofonist Danny Tunick, klasično izobraženi kitarist Dan Kaufman in bobnar Shahzad Ismaily.

Barbez so del tiste »dekadentne« newyorške scene, ki ne da veliko na novodobne glasbene smernice, a ji v zagledanosti v ustvarjalnost drugih in ob kolažno obarvanem recikliranju slišanega glasbeno žal zmanjka prepotrebne lastne originalnosti in prepoznavnosti. Nastop je fasciniral zaradi popolnega obvladovanja glasbil, občutka za stopnjevanje koncerta, zdrave komunikacije z obiskovalci (za dodatek so na zahtevo občinstva zaigrali nekaj taktov Led Zeppelin), za pridobitev višjega statusa in hojo po poti slavnih pa se bo skupina morala bolj posvetiti lastni kreativnosti. Glede na prikazano ima odlična izhodišča.

Viva