FV 1985-2005

Ob 20-letnici delovanja Založbe FV organizira festival starih in mladih, tujih in domačih garažnih rockerskih sil. Pravi trenutek, da osvetlimo dejavnost FV in napovemo, kaj se obeta na festivalu.

FV je zadnje čase pravzaprav vse manj založba in vse bolj koncertni organizator. Če smo bili od FV od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vajeni bolj ali manj rednih izdaj nosilcev zvoka, je ta dejavnost v novem tisočletju skoraj popolnoma zamrla. Edina izjema je namreč kompilacija FV 2000. Nekoč pa smo kot nori kupovali kasete (legendarni cikel Živi v Ljubljani), plošče in cedeje tako tujih (Residents) kot domačih bendov (Borghesia, Hard Core Ljubljana, Tožibabe, Miladojka Youneed, Grč, Roderick, SCH, Lolita, Industbag, Strelnikoff, Sexa, Regoč, Baby Can Dance, Demolition Group, Hic et Nunc, Dicky B. Hardy ...). Kaj se je zgodilo? Iz vitalne in raznolike organizacije, ki se je pojavila leta 1979, ko so študentje sociologije in filozofije iz različnih krajev rajnke Jugoslavije ustanovili gledališko skupino FV 112/15 in so se v okviru nje ukvarjali tudi z glasbo, videoartom in fotografijo, vodili legendarni Disco FV v bloku IV Študentskega naselja v Rožni dolini ter nato leta 1985 med drugim ustanovili Založbo FV (še vedno velja za prvo neodvisno založbo na področju nekdanje Jugoslavije), se je FV počasi prelevil v organizacijo, ki jo z dušo in telesom vodi ena oseba, Monika Skaberne. Široka glasbena usmeritev se je z leti vse bolj ožala, dejavnosti so zamirale in zdaj smo soočeni s situacijo, ko FV skrbi predvsem za to, da maloštevilne slovenske odre tu in tam obiščejo tuji bendi garažno-rockerske usmeritve. Med koncerti v organizaciji FV, ki so bili presežek, velja izpostaviti Einstürzende Neubauten (stadionski koncert v Pulju), Les tambours du Bronx, Eugena Chadbourna, Bonie Prince Billyja (Will Oldham), Gary Floyd Band, Man Or Astro-man?, iz garažne scene pa ven štrlijo nastopi Country Teasers, New Bomb Turks, Nine Pound Hammer in sploh karavane Crypt skupin, pa Zeke, Dead Moon, Doo Rag, Cynics, medtem ko je bilo nastopajočih veliko veliko več (glej seznam na: www2.arnes.si/fv/glavni.html). Specializacija na tako majhnem območju, kot je Slovenija, in v tako ozek segment rocka, kot je garaža, kjer srečujemo praviloma bende, ki jim ustvarjanje v prvi vrsti predstavlja zabavo in sprostitev ter šele potem neko resnejše opravilo, je pogumno dejanje, vnaprej obsojeno na životarjenje. Še Franz Ferdinand so rabili dolge mesece, da so s svojim ultra uspešnim prvencem sploh prišli v naše ploščarne, vse te obskurne bende iz FV kontingenta pa spremlja vedno manjša peščica zanesenjakov.

festival FV 1985-2005

Po toplo-hladnih izkušnjah s FV festivalov zadnjih let, kjer so večinoma nastopali »podn rockerji«, ki so bržkone večino publike razočarali, v čemer prednjači lanskoletni dogodek, se nam za FV 1985-2005 vsaj na papirju obetajo velika imena. Za polnih 20 let delovanja FV obljublja kot glavne face festivala še starejše, 25 let obratujoče, skandinavske kralje garažnih viž The Nomads. Družbo jim bodo delali približno enako stari britanski The Meteors, medtem ko bodo mlajše generacije zastopali francoski The Magnetix, hrvaški Erotic Biljan and His Heretics ter domača benda Muškat Hamburg in The Real Things.

Pa začnimo pri zadnjih. The Real Things je slabo leto stara zasedba, ki se za tako kratek staž kar kontinuirano pojavlja na koncertnih odrih. Kljub temu jo čaka še veliko potrjevanja, saj se v garažnem rokenrolu, ki ga proizvaja, zelo očitno, včasih bolj drugič manj spretno, prepletajo vsebine, katerih originalni lastniki so pripadniki garažnih zvokov 60. in 70. let prejšnjega stoletja, prvenstveno iz dežele tam spodaj, Avstralije. Tudi drug domači bend, Muškat Hamburg, precej očitno vleče vplive, a jim za razliko od The Real Things ne manjka tiste prepotrebne avtentičnosti. Pri štajerskih rockerjih je na udaru skandinavski punk rock, vendar so ga znali že tako spervertirati, da lahko brez pretiravanja govorimo o najbolj prepričljivem punk rock bendu pri nas ta hip. Odlikuje ga odlična uigranost, nabit in dinamičen nastop, odličen pevec in slovenska besedila, predvsem pa aktivno življenje na sceni in za sceno. So eden redkih bendov, ki ima svojo spletno stran, ki jo redno dopolnjuje, svoj blog, o dogajanju na sceni ima svoje mnenje, spremlja sodobno glasbeno dogajanje po svetu in odkrito govori o svojih vzornikih. Nazadnje so v Ljubljani nastopili na 24 ur r'n'r. (Glej intervju z Muškat Hamburg v Muski št. 5-6/2005 in njihovo spletno stran: www.muskathamburg.com/). Zagrebški Erotic Biljan and His Heretics obstajajo že od leta 1998, ko so igrali predvsem priredbe, resneje pa so se ustvarjanja lotili v novem tisočletju. Lani so za založbo Listen Loudest izdali prvenec Electrocuted, na naših odrih pa ne nastopajo pogosto, čeprav so ravno z obema omenjenima slovenskima bendoma konec marca igrali na prireditvi Garage Explosion v mariborski Pekarni ter se izkazali kot odličen koncertni bend. Glasbeno prepletajo soulovske, punkovske in rhythm'n'bluesovske vplive, v svojih vrstah pa imajo odličnega in neumornega frontmana. Francoski duo The Magnetixprihaja iz Bourdeuxja, igra pa skrajno primitiven garažni rock. Ker je v bendu za bobni ženska, na kitari pa moški, ga seveda na veliko primerjajo z najbolj razvpitim rockerskim duom ta hip, White Stripes. Vendar benda nimata skoraj nič skupnega. The Magnetix namreč igra skrajno okleščeno trash garažo. Je najbolj nepredvidljiv bend FV festivala: lahko naredi totalen žur ali pa obiskovalce s svojo elementarnostjo zamori do konca. Svetel trenutek iz podobno naravnane »špure« je bil npr. nastop Doo Rag, temen pa letošnja inkarnacija Kinga Khana v Izoli.

Če govorimo o legendah, ki bodo nastopile na FV festivalu, je tu najprej The Meteors. Bendu, ki ima za seboj več kot 30 albumov, ne rečejo brez razloga »kralji psychobillyja«. Je pa glasbeno veliko bolj raznolik, kot bi pričakovali od te oznake. Nenazadnje je pred približno 25 leti nastal kot odgovor na milozvočne rockabilly bende in popeljal to glasbeno zvrst v nekoliko bolj nevarne, psihotične in skrajne vode. V svojo glasbeno govorico je vključil ostre elemente, tako da se prileže tudi punk rockerjem, bajkerjem in alternativcem. Med motorje za ustvarjanje šteje stripe, knjige, predvsem pa filmsko umetnost in znotraj nje trilerje, horor, b-produkcijo, še posebej pa navadnim smrtnikom skrajno nagravžni zvrsti »splatter« in »gore«. Svoj kult so zgradili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do današnjih dni pa ga skrbno vzdržujejo predvsem v profiliranih psychobilly krogih, s številnimi izdajami in nenehnimi turnejami po vsem svetu.

Boljšega glavnega gosta si za svoj 20. rojstni dan FV ne bi mogel izbrati. Ne le za to, ker to domačo rokenrol hišo veže s švedskimi The Nomadsi velika ljubezen in srčna predanost garažnemu rocku, ampak tudi zato, ker potomci vikingov podobno kot Slovenci dajo veliko na obletnice. Od 15. rojstnega dne vsakih pet let proslavljajo svoj okrogli jubilej in ni hudič, da ne bi drugo leto spet priredili neizmerno rokenrol zabavo s prijateljskimi in rojaškimi skupinami v domačem Stockholmu, kot se je to zgodilo leta 1996 v družbi Hellacopters, Sator in Punchdrunks in leta 2001 s Sator, Robert Johnson and Punchdrunks ter Flaming Sideburns.

Nomadsi so eno ključnih imen garažnega rocka zadnjih dvajsetih let, ne le v skandinavskih, ampak globalnih okvirjih. Čeprav je absurdno in že skoraj gnusno izreči besedno zvezo promocijskega naboja, »kultni bend v Ljubljani!«, je v njihovem primeru nemogoče zaobiti takšno medaljo. FV je zagotovo počaščen, da mu bodo ob njegovi okrogli obletnici nazdravili zmeraj mladi možje s severa Evrope.

Nomadsi tako rekoč ne morejo več presenetiti. Veljajo za čvrsto koncertno skupino, ki navdušuje s svojo igrivo, vedno radodarno, a še kako prepričljivo vožnjo po garaži rocka. Seveda je pomembno, ali ste pripravljeni oziroma ali vam je blizu in ljub takšen »nerevolucionaren« naboj kot ga je skupina zakoličila leta 1991 z albumom Sonically Speaking in ga do danes pripeljala do skrajne prepoznavnosti. Nomadsi imajo veliko skupnega z večnimi Ramonesi, podobno kot oni skrbijo za tekoče in spevne melodije ter radoživost in življenjski utrip rockovskih pesmi. K temu veliko pripomore nerazdružljivi kitarski par, Nick Vahlberg in Hans Östlund, ki sta skupaj že od samega začetka, od leta 1980, ko je na stockholmskem obrobju Solna nastala predskupina Mike Nomad in si leto kasneje poenostavila ime v razpoznavni vikinški emblem. Nomadsi so od začetkov otroci garažnega rocka in s svojimi nohti so neštetokrat odbrusili Sonics, katerih komada Psycho in Boss Hoss so objavili na uvodnih singlih iz leta 1981 in 1982, ter številne s pinceto izbrane klasike Roberta Johnsona, Blind Willie McTella, MC 5, Stooges, Alexa Chiltona, 13th Floor Elevators, Johnnyja Thundersa, Cramps, Motörhead, Dead Moon, Gun Club, Ramones in še bi lahko dolgo naštevali. Z vinilofilskim brskanjem po garažnih policah z letnicami 1960., 1970., 1980. in tudi 1990. let so Nomadsi izdelali brezhibno »rokačino«, ki sta jo še bolj utrdila, poglobila in ustalila bobnar Joakim Ericson in basist Bjorn Fröberg s prihodom v skupino leta 1994. V takšni postavi skupina deluje še danes in več kot očitno je, da gre za nerazdružljive prijatelje, ki se veselijo in rešujejo probleme skupaj. Odkrivanje novih formul prepuščajo drugim. Njim je v največjo zabavo biti skupaj in ustvarjati nekaj telepatsko močnega, a nezapletenega. K temu je svoje prispeval tudi skriti peti član skupine, producent Chips K, ki sodeluje z Nomadsi prav od zgoraj omenjenega, prelomnega albuma Sonically Speaking. S svojo prisotnostjo je šel tako daleč, da je v družbi basista Fröberga sestavil dobršen del liste albuma Up-Tight, ki so ga Nomadsi izdali za 20. obletnico obstoja. Vahlberg je takrat, leta 2001, ob izidu albuma brezskrbno in brez drobtinice ljubosumnosti priznal, da se je Fröberg preobrazil v najplodovitejšega člana v zadnjem obdobju skupine.

S predlani izdanim posebnim albumom Showdown 2, ki je izbrano zaobjel opus 90. let, je kvartet nadgradil prvo istonamensko izdajo iz leta 1992, s katero je zaokrožil fazo 80. let. Obe retrospektivni izdaji ob številnih albumih, neštetih singlih in udeležbah na kompilacijah s celega sveta pričajo o produktivnosti Nomadsov in zlasti o njihovi zvestobi rokenrolu. Še več, o njihovi priljubljenosti na vseh koncih zemeljske krogle, ki se jih je dotaknil rokenrol. Njihova glasba in sploh odnos do nje je inspirativen. Iz navadnega benda so se spremenili v kulten bend, mimo katerega ne moremo, če le malo cenimo zgodovino (garažnega) rocka, in ki ga ne smemo preskočiti, ko govorimo o skandinavskem rocku. Gre za še eno četico, ki je bistveno pripomogla k svetovni invaziji skandinavske popularne glasbe in sedi takoj za Abbo.

Viva in BIGor