Nabožna glasba Krisa Kristoffersona

Najpomembnejši mejniki

Gospelovski opus Krisa Kristoffersona, glasbenika, pesnika in filmskega igralca, ni obsežen, a za zgodovino popularne glasbe ključen, verjetno še bolj pomemben kot gospelovska zapuščina Johnnyja Casha ali Elvisa Presleya. V današnjem zapisu se bomo osredotočili na peščico pesmi, napisanih v sedemdesetih letih, ki definirajo Kristoffersona kot pomembnega in nestandardnega pisca nabožne glasbe. Sam je sicer izjavil, da ne vem kako zagret vernik nikoli ni bil, da pa je razvil svoj osebni odnos do višje sile, o čemer govori tudi v novi avtobiografiji, ki bo izšla novembra letos.

Kristofferson je prvi istoimenski album izdal leta 1970, naslednjega leta je v ponatisu izšel z naslovom Me And Bobby McGee. Tega leta je izšel tudi njegov drugi studijski album The Silver-Tongued Devil And I, ki je poleg nekaterih zdaj že legendarnih pesmi Jody And The Kid, The Pilgrim in naslovne prinesel tudi pesem Good Christian Soldier. Pesem ima vojno tematiko in na pretresljiv način govori o vietnamski izkušnji: kako najprej, ko si doma, moliš, da bi bil dober kristjan, potem pa, ko se vojna razplamti in moraš na fronto, samo še, da bi preživel. Ali bolje: da bi se naučil umreti.

Težko je biti dober krščanski bojevnik, če hodiš s pištolo za pasom, hudo je, če odrasel mož ihti. A mi karte igramo, pišemo domov in imamo se lepo - vsak izmed nas umreti se uči.

Slava Gospodu se torej pri Kristoffersonu sprevrže v eksistencialistično samoizpraševanje in v skrajno obliko stiske: kako naj se naučim umreti kot dober kristjan in hkrati kot dober vojak. Vendar pa to vprašanje pri Kristoffersonu skriva še več kot samo ščepec črnega humorja: »imamo se lepo, karte igramo«, pravi, obenem pa se zaveda, da lahko vsak hip umre in da na to ni pripravljen. Podoben zasuk najdemo v nekaterih poznejših pesmih Toma Waitsa, predvsem v pesmi Day After Tomorrow (Pojutrišnjem, 2004), ki sicer govori o neki drugi vojni.

Na svoji naslednji plošči je Kristofferson zapisal nekaj bolj neposredno verskih vrstic. Dober krščanski bojevnik na plošči Jesus Was A Capricorn (1972), na kateri se kot enakovredna sodelavca pojavita njegova takratna sopotnica Rita Coolidge in Larry Gatlin, globoko veren countryjevski pisec in pevec, ki je nastopal v cerkvi pridigarja Jimmieja Rodgersa Snowa – tam sta ga spoznala tako Kristofferson kot Johnny Cash –, sicer pa je bil tudi del zasedbe bratov Gatlin, countryjevsko-gospelovske zasedbe, znane na ameriškem Jugu, se spremeni v vpijočega grešnika. Kristofferson je povedal, da je, ko je prvič slišal Gatlina peti, tudi sam prvič začutil resnično prisotnost Boga, prevzel ga je nekakšen čuden občutek kesanja in samoizpraševanja in šel je domov in napisal eno svojih najboljših in najbolj pretresljivih pesmi Why Me, ki jo je uvrstil na album Jesus Was A Capricorn. Pesem Why Me je takoj »posvojil« Elvis Presley, pozneje pa jo je posnela še vrsta drugih izvajalcev (tudi Cash) in sodi med najbolj izvajane nabožne pesmi 20. stoletja. Pri nas jo je leta 1985 posnel New Swing Quartet in jo uvrstil na ploščo Oh Happy Day (Jugoton), povzel jo je po Elvisovi različici. Pesem je notranje spraševanje grešnika: »Zakaj si me izbral, Gospod? Gospod, kaj sem storil, da sem si zaslužil vse to, kar mi daješ? Kaj sem naredil, da sem deležen vse te Tvoje ljubezni?« V refrenu preide pesem v vpijoče priznanje in prošnjo Jezusu Kristusu: »Pomagaj mi, Jezus, vse sem zapravil, a zdaj vem, kdo sem in zdaj Te potrebujem, moja duša je v Tvojih rokah!«

Plošča Jesus Was A Capricorn je pomembna Kristoffersonova gospelovsko obarvana plošča. Naslovna pesem bi lahko bila tudi himna hipijev sedemdesetih ali pa - zadnja kitica - himna gibanja za državljanske pravice, kolikor ga je takrat še bilo. V tej pesmi je Kristofferson prikazal Jezusa kot navadnega človeka – nosil je sandale, brado in dolge lase … Vsi potrebujemo nekoga za vzor … Jezus je naš človek, pokličimo ga, pa bo prišel spet dol. Na videz zabaven opis hipijevstva je v resnici Kristoffersonov osebni pogled na Kristusa, ki ni pogled grešnika, padajočega na kolena v pesmi, ki je nastala iz osuplosti nad Gatlinovo vero, izpovedjo in trenutnim religioznim prebliskom, pač pa pogled uporniškega pisca, ki mu ni mar za vsakdanje konvencije in je Kristus zanj »eden naših«, le malce popolnejši. Plošča Jesus Was A Capricorn torej ponudi dva povsem različna pogleda na Boga in dva povsem različna pristopa do pisanja nabožnih pesmi. Tretja tovrstna pesem na plošči je izpod Gatlinovega peresa in se je pozneje prav tako znašla v predalu Elvisa in Casha – Help Me. Je povsem istega značaja kot Why Me, le da je grešnik v njej še bolj na tleh.

POMAGAJ

Help Me

L. Gatlin

O, moj Gospod, še ta korak,

še en korak;

pomagaj mi, da ga zdržim.

O, moj Gospod, še ta nasmeh,

še en nasmeh;

pomagaj, da ga odsmejim.

Vedno sem se znal prebiti sam;

bil sem prepričan, da bo zlahka šlo.

Zdaj pa vsak dan manj moči imam;

ponižno pred Teboj klečim

in prosim Te, Gospod –

pomagaj.

Gospod, usliši me in spusti se

do grešnika,

rad bi začutil nežnost Tvojih rok;

in temo, ki je v meni, prosim Te,

spremeni v dan;

reci, da sem še vedno Tvoj otrok.

Vedno sem se znal prebiti sam;

bil sem prepričan, da bo zlahka šlo.

Zdaj pa vsak dan manj moči imam;

ponižno pred Teboj klečim

in prosim Te, Gospod –

pomagaj.

Pesem v Kristoffersonovem opusu ne pomeni nič bistvenejšega, saj niti ni njegova, on jo samo pomaga peti, poleg tega pa je napisal svojo tovrstno pesem, v kateri je povedal približno isto. Veliko pomembnejša pa je pesem za opus Johnnyja Casha in Elvisa Presleya. Kralj rokenrola jo je posnel leta 1973 v studiu Stax, izšla pa je leta 1975 na albumu Promised Land (RCA Victor). Z njo je izrazil svojo nemoč ob ločitvi od soproge, hkrati pa vse večjo resignacijo, ki ga je na koncu tudi pokopala. Ko slišimo Elvisa peti Help Me in Why Me Lord, slišimo dobesedno vse njegovo življenje in bolečino – izgubo matere, izgubo svobode, izgubo žene … in osamljenost, v kateri vpije k Bogu in On ga usliši – odreši ga depresije in resignacije; to slutnjo lahko sicer slišimo v enem zadnjih Elvisovih posnetkov, živi izvedbi gospela How Great Thou Art iz l. 1977. Gatlinova in Kristoffersonova pesem (Why Me je posnel l. 1974 na nastopu v Memphisu) sta prva pokazatelja njegovega notranjega obupa.

Johnny Cash je Why Me sicer posnel šele l. 1993 na prvi plošči za založbo American, Help Me pa že leta 1972 za film Gospel Road, ki ga je sam financiral in je govoril o Kristusovem življenju. Kristofferson je za film prispeval pesem Burden Of Freedom, ki je njegova četrta pomembna gospelovska pesem in v njej parafrazira Kristusov vzdih: »Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!« S pesmijo, ki je nastala v istem času kot Why Me, nekako združi aspekt pesmi Good Christian Soldier, Jesus Was A Capricorn in Why Me in v svojem nabožnem raziskovanju se ni nikoli več spustil dlje, razen morda v pesmi They Killed Him, ki jo je napisal v osemdesetih in v njej Kristusa omenja kot enega od tistih, ki so jih po krivici usmrtili, ker so hoteli spreminjati svet (omenja še Gandhija, M. L. Kinga itd.). Pesem je leta 1986 na po krivici prezrti plošči Knocked-Out Loaded posnel tudi Bob Dylan.

Matej Krajnc

Izbrana diskografija:

Kris Kristofferson

The Silver Tongued Devil And I, Monument 1971

Jesus Was A Capricorn, Monument 1972

Elvis Presley

Recorded Live On Stage In Memphis, RCA 1974

Promised Land, RCA 1975

In Concert, RCA 1977

New Swing Quartet

Oh Happy Day, Jugoton 1985