MARIANNE FAITHFULL

Live in Hollywood (DVD)

Eagle Vision, 2005

Marianne Faithfull je preživela letošnjo pomlad na turneji po glasbenih odrih sveta, koncert v Los Angelesu si lahko ogledamo tudi na pravkar izdanem DVD-ju, ki mu je priložen tudi CD z izbranimi glasbenimi posnetki taistega koncerta.

Kaj novega povedati o eni največjih ženskih ikon sodobne popularne glasbe? O njej je bilo veliko napisanega in slišanega, pa vendar jo je vedno znova prijetno slišati. Koncertni DVD je zastavila premišljeno in domiselno, včasih je sledila kronološkim fazam lastnega glasbenega izraza, spet drugič je iz svoje zbirke pesmi izbrala tiste, ki po svoji sporočilnosti vedno znova zadenejo na pravo mesto. Spremljevalno ekipo sestavljajo znani in preverjeni glasbeniki, s katerimi sodeluje že leta. Ne manjkajo Barry Reynolds (kitarist), tudi avtor klasik iz njenega repertoarja (pesmi Times Square in Guilt), pa močna črnska ritmična zasedba s Fernandom Saundersom na basu in Courtneyjem Wiliamsonom na bobnih, Danielom Mintserisom na klaviaturah in posebnim gostom Lewom Soloffom na trobenti. Preplet dolgoletnega sodelovanja je več kot očiten, skupina iz ozadja sledi Faithfullovi, ki z izredno odrsko prezenco, značilnim raskavim glasom in izredno izpovedno močjo povsem obvladuje oder, se do solz razneži ob navdušenem odzivu javnosti, z objemom nagradi odličnega prijatelja trobentača za subtilno izpeljani detajl v komadu. V intervjuju (bonus) na novo osvetli določene točke iz svoje štiridesetletne kariere, celoten koncert je zasnovala kot retrospektivo svojega glasbenega udejstvovanja. Tako uvod najavlja pesem Trouble In Mind, kjer prostodušno prizna vse skrbi in težave, ki so se ji v življenju nabrale. Preživela je težko in naporno leto, igrala je hudiča v znani drami The Black Rider režiserja Roberta Wilsona, posnela novi album Before the Poison, zaradi izčrpanosti hudo zbolela, tako da je uvodna pesem odlična iztočnica koncerta. Kar sledi, je prerez štiridesetletnega ustvarjanja na polju rokovske glasbe, od leta 1964 posnete skladbice As Tears Go By do pesmi Sister Morphine, ki pomeni začetek lastnega kreativnega dela. Napisala je besedilo, Mick Jagger glasbo, bila je angel v tej pesmi, ženska, ki ji v letih 1966 in 1967 te pesmi niso dovolili peti in so jo po treh dneh predvajanja umaknili z radijskih postaj. Še bolj pa je bila besna, ko je pesem kasneje našla na albumu Sticky Fingers skupine Rolling Stones, pa se ni nihče nad pesmijo pritoževal. Dvoji kriteriji torej, Sister Morphine lahko poje moški, ženski, ki jo je napisala, pa to ni bilo dovoljeno. Nedvomno gre za enega vedno bolečih spominov, ki jih sama rada izpostavi, pozabila jih ne bo nikoli …

Pesem iz leta 1971 Rich Kid Blues predstavlja naslednjo veliko prelomnico, ko se je začel glas Fatihfullove spreminjati, (pri)dobivati patos in težo, z leti pa še moč in ekspresivnost. Gre za ključno pesem, ki je tlakovala pot pesmi Broken English (1979). Marianne je bila prepričana, da bo to njena zadnja plošča, zato je hotela pokazati svetu, kdo je v resnici, da ni žrtev, da ni neumna mala punca. Pesem Working Class Hero je prvič slišala na džuboksu v nekem pubu in v hipu si jo je »prilastila«. Pomen te pesmi je danes seveda drugačen kot nekoč, tu sta korporativni svet in zgodba o Iraku. In pesem The Ballad of Lucy Jordan (1979), ki je kar hlepela po tem, da jo zapoje ženska! Prvič je slišala pesem po radiu v izvedbi Dr. Hooka in njegova izvedba ji nikakor ni šla v račun, nekaj je bilo resnično narobe, čutila je, da jo mora zapeti sama, in kasneje je pesem postala uspešnica. Falling From Grace (1983) izrisuje počutje, ko je zapustila Anglijo, bila je na tleh, brez denarja, stanovanja, živela je na ulici, nihče se ni brigal zanjo. Po uspehu albuma Broken English se je začelo nadlegovanje medijev, takrat je javnost začela vtikati nos v njene zadeve in nastopil je trenutek, da »zapusti mesto«. Leta 1987 je po uspešnem zdravljenju odvisnosti posnela album Strange Weather. Psihično ranljiva je z veseljem šla v predelave pesmi drugih, izpostavljeno je predvsem dolgoletno prijateljstvo s Tomom Waitsom, ki jo je med drugim naučil tudi, kako se pogovarja po telefonu. Sodelovanje z Angelom Badalamentijem je še ena pomembna postaja v njeni karieri, pomeni začetek njenega »klasičnega« udejstvovanja. Če je prej poslušala recimo Little Richardsa, Jamesa Browna ali Aretho Franklin, se je v tem obdobju povsem posvetila operi in klasični glasbi. Angelo je bil s tem premikom povsem zadovoljen in skupaj sta leta 1995 posnela to čudno pesem (She). Najbolj pa je njen temperament prišel do izraza v podajanju in predelavi pesmi Kurta Weilla in Bertolta Brechta ter sijajnem albumu 20th Century Blues. Ena izmed glasbenih poslastic na DVD-ju je priredba pesmi Rogerja Watersa Incarceration Of A Flower Child. Pesem je nastala leta 1968 in nosi v sebi velik naboj in duha šestdesetih let prejšnjega stoletja. Roger jo je napisal v mislih na Syda Baretta; sicer pa je to zgodba o moškem in ženski, ki duševno zboli in se pred svetom zapre. Marianne je slišala posnetek, kjer poje Waters sam ob basovski spremljavi, in zdel se ji je neverjetno močan tudi za današnji čas. Leta 2002 je Faithfullova preživela v eksperimentalnem seznanjanju z novimi tehnologijami v glasbenem ustvarjanju. Pri tem so ji pomagali Beck, Jarvis. B.Corgan, Damon Albarn. Toda način dela pri albumu Kissin Time je ni zadovoljil, zato se je kasneje raje posvetila tradicionalnemu ustvarjanju rokovskih komadov za album Before the Poison (2005). Skupaj s Polly Harvey sta vedeli le to, da želita ustvariti najbolj temačno ploščo M.Faithfull doslej. Glasbeno sodelovanje z žensko je bilo zelo zanimivo, ker je šlo za tisti nivo poštenosti, ki ga z moškim ne moreš doseči. Z moškimi je veliko bolj romantično, lahko tudi ljubko, toda tu je šlo za veliko bolj galantno občutje. Ujetost obeh umetnic in bližino duha najbolje ponazarja pesem No Child Of Mine s prekrasno liriko, ki je nezavedno povezala skrite misli obeh in ustvarila brezčasen trenutek. Ali kakor to pojasnjuje P.Harvey: »Ne vem natančno, kaj delava, kaj ustvarjava. Midve pesmi samo napiševa in te postanejo resnične.«

Koncertni DVD M.Faithfull je kvaliteten in izredno korekten prikaz ene najbolj markantih oseb popularne glasbe. Kljub vsem spremembam v kaotičnem glasbenem poslu ostaja Marianne iskreno nepotvorjena, še vedno rokovsko uporna, na trenutke z razlogom jezna in temperamentna, vedno pa šarmantna.

Varja Velikonja