MONK, POWELL, DAVIS, SMITH, SHEARING

The Very Best

Bluenote/Capitol Jazz/EMI/Dallas

Ena najbolj pomembnih jazzovskih založb Bluenote je med nas nedolgo tega poslala paket zbirk »najboljših« skladb legendarnih imen jazza. Pod drobnogled smo vzeli tale imena: pianiste Georgea Shearinga, Buda Powella, Jimmyja Smitha (organist) in Theloniusa Monka ter trobentača Milesa Davisa; dobili so vsak svoj CD z naslovom The Very Best. Ko gre za tako velika imena jazza, je seveda brezpredmetno govoriti o največjih uspešnicah, saj gre za prerez iz opusa teh legend.

Zbirka Milesa Davisa ima podnaslov The Early Years. Gre za posnetke iz let 1949-1958, za nekatere legendarne pesmi, ki jih je posnel z velikani, kot so Cannonball Adderley, Hank Jones in Art Blakey. Med pesmimi najdemo tudi Berlinovo How Deep Is The Ocean in Tempus Fugit Buda Powella. Več informacij o življenju in delu Milesa Davisa najdete v odlični avtobiografiji, ki jo je prevedel Jure Potokar (založba Tangram).

Preostale štiri zbirke so brez podnaslovov. The Very Best Buda Powella prinaša enajst pesmi, ki so prav tako nastale v slabem desetletju med 1949 in 1958, omejene so torej na čas med začetkom novega vala ritem in bluesa (l. 1949 je svojo prvo uspešnico The Fat Man posnel Fats Domino) in koncem zgodnjega obdobja rokenrola (l. 1958 je Elvis šel v vojsko, Jerry Lee Lewis nazaj v manjše klube, Chuck Berry pa je bil tik pred zapornim nalogom). Zbirko Buda Powella sestavljajo večinoma izvirne kompozicije, zaradi česar si je tudi prislužil naziv enega največjih sodobnih jazzovskih komponistov, med drugimi Bouncing With Bud (1949), Parisian Thoroughfare (1951) in Cleopatra's Dream (1958). www.budpowelljazz.com

Organist Jimmy Smith je dokončno vpeljal orgle v moderni jazz. Do konca petdesetih let 20. stoletja je utrdil vlogo hammonda B-3 v svetu jazza, četudi so temnopolti glasbeniki orgle precej igrali v riteminbluesovskih zasedbah. Menda se je orgel oprijel zato, ker ni prenesel razglašenih klavirjev. Prve posnetke za Bluenote je naredil februarja 1956. Na plošči najdemo sedem daljših izvedb iz let 1956-86, med drugimi The Champ Dizzyja Gillespija, tradicionalno When Johnny Comes Marching Home in See See Rider/C. C. Rider, ki jo je proslavila Gertrude »Ma« Rainey, pesem pa se je sicer udomačila v domala vseh zvrsteh, od countryja (Jerry Lee Lewis) do rokenrola in popa (Elvis) in seveda bluesa (Ma Rainey, Big Bill Broonzy), jazza (Smith, Ray Charles idr.) in ritma in bluesa (Fats Domino). www.jazzateria.com/roots/jsmith.html

Zbirka Theloniusa Monka ponuja uvid v mojstrovo delo med leti 1947-1952, prav tako nekatera zgodnejša dela. Gre za eno najpomembnejših osebnosti modernega jazza, med drugimi je zelo vplival na Toma Waitsa in njegov zgodnji jazzovski slog. Waits je svoj dolg med drugim priznal v pesmi A Sight For Sore Eyes (album Foreign Affairs, 1977). Založba Columbia je v zbirki Legacy pred kratkim izdala tri njegove legendarne plošče iz šestdesetih, med katerimi sta vredna poslušanja predvsem oba koncerta s festivala v Newportu iz leta 1963 in 1965; ta zadnji do zdaj še ni bil uradno dosegljiv. www.monkinstitute.com/index11.html

George Shearing je poleg Raya Charlesa verjetno najbolj znan slepi jazzovski pianist, ki je sodeloval z mnogimi velikimi pevci popularne glasbe, med drugim s Frankom Sinatro in Natom Kingom Colom. Njegova zbirka prinaša prerez skladb iz obdobja 1955-69, ko je ustvaril nekaj najznamenitejših izvedb standardov kot so Have You Met Miss Jones, Cheek To Cheek Irvinga Berlina in September in the Rain. Poleg teh izvedb pa na plošči srečamo še pesmi Burta Bacharacha, A. C. Jobima in Shearingovo Midnight in the Air. Plošča se konča z odlično Bacharachovo Promises, Promises iz leta 1969 (album The Fool on the Hill). www.spaceagepop.com/shearing.htm

Težko bi sicer zapisali, da je za tiste, ki ne poznajo glasbe omenjenih legend, zbirka The Very Best tista, pri kateri naj začnejo, so pa omenjene plošče seveda dobrodošle, če vas ne zanima poglobljen uvid v dela jazzovskih mojstrov, ampak bi na eni sami plošči radi dobili vsaj nekaj. Vsem zbirkam so dodani izčrpni podatki o skladbah in kratek esej.

Matej Krajnc