Letnik: 2005 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

RAZLIČNI IZVAJALCI

Bachata Omplo

Centro Cultural De España, Republica Dominicana, 2005

Najprej je treba povedati, kaj v naslovu zgoščenke Bachata Omplo pomeni beseda »omplo«. Gre za fonetični zapis angleške besede unplugged. V Dominikanski republiki je še vedno nepismenega okoli 15 odstotkov prebivalstva, zato so se tudi producenti zgoščenke na ta del publike obrnili v »njihovem jeziku«. Bachata Omplo je namreč namenjena ravno revnim množicam Dominikanske republike, ki se prepoznavajo v značilnem ritmu bachate, glasbe z obrobja družbe, ki v zadnjih letih nezadržno prihaja v ospredje. Najlepši dokaz je ravno ta plošča. Za njen izid je namreč poskrbel španski kulturni center v Santu Domingu, kar ima spet svoj pomen. Dominikanska republika je že več kot pet stoletij v ospredju španskih kulturnih in tudi drugih interesov, saj je ravno na tem otoku Kolumb odkril Ameriko. Prestolnica Santo Domingo se zato danes hvali z najstarejšo katedralo v »novem svetu«, najstarejšo ulico in podobnimi zanimivostmi.

Plošča Bachata Omplo je izjemno pomembna zaradi tega, ker ne gre samo za zapise nastopov osrednjih dominikanskih bachaterov, ki so se septembra leta 2003 dogajali na vrtu španskega kulturnega centra, ampak jo tudi spremlja knjižica (90 strani) študijskih tekstov o tem glasbenem fenomenu, ki so jih napisali osrednji dominikanski glasbeni strokovnjaki, antropologi in novinarji. Ob prebiranju uvoda je tudi hitro jasno, kdo je glavni »krivec« za projekt. To je direktor španskega kulturnega centra in hkrati kulturni ataše Javier Aiguabella, ki se je le nekaj dni po prihodu na svojo funkcijo ponoči z dominikanskimi prijatelji nenadoma znašel v neki osamljeni vasi v notranjosti države, daleč proč od znamenitih plaž. Ob iskanju prenočišča mu je kmalu postalo jasno, da na spodoben hotel ni mogoče računati, edina možnost je bila v bližnjem bordelu. Tedaj je njegovo pozornost pritegnila čudovita glasba, na katero so plesali v lokalu in za katero se je kasneje izkazalo, da gre za bachato. Od tedaj naprej je kulturni ataše tako okužen, da na Dominikanski republiki ne podpira več španske, ampak kar tamkajšnjo kulturo, kar je seveda vredno vseh čestitk. Toliko bolj, ker zdaj njihov center ploščo z Bachata Omplo distribuira po vseh ostalih njihovih kulturnih centrih po širnem svetu.

Kot že rečeno, gre pri plošči za posnetke osrednjih dominikanskih bachaterov, kot so Ramon Torres, Luis Dias, Elvis Martinez, Joe Veras in drugi, ki jih je še posebej zanimivo poslušati v živo. Bachata je navsezadnje glasba, ki neposredno živi s svojim okoljem. Izjemno dobrodošel projekt torej. Najprej zato, ker na tem področju še kako manjka resne literature (če izvzamemo knjigo Deborah Pacini Hernandez in precej manj poglobljeno delo novinarja Carlosa Batiste), drugi razlog za zadovoljstvo pa je poteza španskega kulturnega centra, ki svojega poslanstva ne vidi le v promociji španske kulture, ampak tudi vseh tistih, ki so njena posledica.

Marko Jenšterle