RAZLIČNI IZVAJALCI

El Congo: Rumba Congolaise

Marabi, 2003

Zbirka, s pomočjo katere na zvokih rumbe nezgrešljivo zapluješ po vodah reke Kongo v zgodovino glasbene Afrike, razpet med njenima dvojčicama – prestolnicama: Brazzavillom in Kinshaso. In pristaneš v sedanjosti!

Pod omenjenim opisom in zgornjim naslovom se skriva odlična zbirka kongovskih rumb. Pravzaprav niti ne gre za tipično kompilacijo, temveč za zbirko posnetkov, ki so nastali posebej, tj. projektno, za ta album, ki si ga je zamislil francoski producent Philippe Teissier du Cros za svojo založbo Marabi Productions. Du Cros je seveda v svetu tovrstne godbe cenjena osebnost z dolgoletnimi izkušnjami, številnimi poznanstvi ter odličnim pregledom nad aktualnim dogajanjem in vpogledom v historično stanje. Tale zbirka pa je prav žlahtna sprega vsega tega, še posebej pa njegovih zadnjih dveh kvalitet: aktualno s historičnim, speto ne samo v enoten projekt oziroma album, ampak postavljeno skupaj v studio. Posnetki, ki jih najdemo na tem albumu, so namreč sveži. Nastali so marca 2002 v studiu v Kinshasi, obdelali pa so jih oktobra istega leta v Parizu, da bi potem izšli spomladi leta 2003 na tem albumu pri že omenjeni založbi. Na snemanju so se zbrali preživeli pionirji ene najbolj priljubljenih plesnih zvrsti afriške godbe, kongovske rumbe, da bi podoživeli svojo bleščečo kolektivno glasbeno preteklost. Ta snemalni »session« je bil zagotovo zgodovinski in je v marsičem primerljiv s tistim razvpitim v Havani, ko so se nekaj let prej zbrali člani skupine Buena Vista Social Club. To so bili glasbeniki, ki sicer delujejo v zasedbah Rumbanella Band in Victoria Bakolo Miziki. Ta zadnja je bila izvorno spremljevalni bend Wenda Kolosoya, zato ni čudno, da se jim je mojster v studiu tudi pridružil; k sodelovanju pa so povabili še enega veterana, mojstra igranja na likembe Antoina Moundanda.

Štirinajst skladb od tistega, kar so posneli v različnih kombinacijah, se je znašlo na tem albumu. Večina jih je za to priložnost prirejenih klasik iz zlatega repertoarja kongovskeke rumbe iz 50-ih in 60-ih let prejšnjega stoletja; med njimi sta tudi dve pesmi sodelujočega Wenda Kolosoya, ena Antoina Moundanda in še ena, ki sta jo podpisala in tudi izvedla skupaj. Ponudbo so zaokrožili s po eno skladbo iz aktualnega repertoarja obeh skupin.

Rumbanella Band je pravzaprav kvartet pevca, dveh kitaristov in basista. Leta 1986 ga je ustanovil kitarist in pevec Madou Lebon Mulowayi, ki je bil pred tem dolga leta član zasedbe še enega kongovskega veterana – Jeana Bosca Mwende. Po več kot desetih letih dela z njim se je odločil, da bo ustanovil svoj bend, ki bo ohranjal pri življenju zvok klasične rumbe. In tako je zbral še tri somišljenike ter ustanovil Rumbanello. Med njimi je posebej zanimiv kitarist Joseph Kankonde z vzdevkom Serpent, ki je začel svojo kariero ob še eni že preminuli legendi kongovske popularne godbe, kitaristu »Docteurju« Nicu. Pretežni del repertoarja Rumbanella Banda je tako sestavljen iz klasičnih hitov legendarnih kongovskih orkestrov, kot sta bila African Jazz in African Fiesta, pa kakšnega komada Jeana Bosca Mwende in še koga podobnega. So pač negovalci zvoka klasične kongovske rumbe iz Kinshase, ki so nam bili dani na voljo šele leta 2003 z izidom tega albuma. No, na njem se je znašla še ena klasika med klasikami: nova priredba hita Marie Louise Wenda Kolosoya iz leta 1948 v pevski izvedbi avtorja samega in ob spremljavi Rumbanella Banda.

Drugi bend, ki je v primerjavi z Rumbanello na tem albumu sicer manjšinsko zastopan, je matični orkester Wenda Kolosoya Victoria Bakolo Miziki, ki ga je v zlatih letih njegove prisotnosti na kongovskem glasbenem prizorišču stalno spremljal. V zbirki Rumba Congolaise pa najdemo tudi nekaj pravih posebnosti, ki sta jih za ta album prispevala skupaj ali pa posebej Wendo Kolosoy in drugi gost Antoine Moundanda. Ena the je skladba Wendo Likembe, ki je seveda čisto nekaj drugega, kot bi pričakovali, saj neposredno potegne povezavo med omenjenim pop idiomom in bogatim ljudskim izročilom na etnično bogatih prostranstvih tega predela Afrike. Likembe, ki se pojavlja v naslovu te skladbe in ji tudi sicer daje osnovni zvok, je seveda kongovska izvedenka t.i. palčnega klavirja, glasbila, ki ga poznajo skoraj po vsem črnem kontinentu. Antoine Moundande pa je za to zbirko prispeval tudi eno čisto lastno, čisto samo odigrano, čisto instrumentalno skladbo Bounsana.

Ob številnih ponatisih iz zlatega obdobja kongovske rumbe, ki smo jih bili deležni v zadnjem desetletju, je zbirka El Congo: Rumba Congolaise res prepričljiv dokaz neposredne povezanosti preteklosti in sedanjosti tamkajšnjega dogajanja; dokaz o tem, da kongovska rumba še vedno živi svoje vsakodnevno polno življenje na ulicah in v plesnih lokalih Kinshase in Brazavilla.

Zoran Pistotnik