THE ROLLING STONES

A Bigger Bang

Virgin/Dallas

Kar odkrito priznam: po letu 1989 in albumu Steel Wheels mi ni zares zadišala nobena nova studijska izdaja Stonesov več. Plošče Voodoo Lounge sem se prenasitil v Angliji, Bridges To Babylon pa me sploh ni prepričala. Vmes je bilo nekaj solidnih koncertnih dosežkov in dobra kompilacija 40 Licks, na kateri so tisti, ki jim ni bilo do tega, da bi šli v trgovino in pokupili ponovno masterizirane stare plošče, dobili dober pregled nad delom Stonesov vse tam od leta 1964.

Napoved nove studijske plošče sem najprej vzel z rezervo. Kot še en reklamni trik. Gledal sem usahle face štirih divjakov in se spraševal, ali bodo na hitro sestavili nekakšno zbirko prisiljenih avtorskih paberkovanj à la Bridges, ali pa bodo tudi oni šli po stopinjah zrelosti, ki jo zadnja leta dokazujejo stare legende, ki izdajajo dobre in vedno boljše albume.

Ko sem dobil v roke ploščo, se mi je posvetilo, da »zreli« Stonesi pač ne morejo biti nikoli, vsaj ne v slogu kakšnega Waitsa ali Dylana, predvsem zato ne, ker to ni zapisano v njihovih rokerskih držah. Lahko pa so »zreli« kot rokenrolovski bend, lahko naredijo dobro glasbo, ki je hkrati starinska in sodobna, energična in nežna in še ena stopnička više v njihovi albumski karieri. To jim je uspelo in pred nami je ena najboljših plošč »starih prdcev«, kot jim radi pravijo. Od udarnosti Rough Justice do zaključne Infamy, se Stonesi pred nami spet odstirajo kot umazani rokerji, divji in neobrzdani, kar jim tudi najbolj pristoji. Imeti tovrstno energijo pri njihovih letih in spraviti jo v tako brezkompromisne pesmi, je velik dosežek. Nisem verjel, da bodo zmogli in prav zato sem bil toliko bolj vesel. Konsistentnost in poetiko plošče zmoti solistični Keith Richards, ki s svojimi malce banalnimi izpadi najé voodoojevsko resnicoljubnost plošče, a ne zmoti preveč, saj ga ne vzamemo resno; še vedno je Jagger tisti, ki najbolj prepriča. Zaščitni znak – gobec – je še vedno tu, večji in nevarnejši kot kdaj koli prej in z njim kaže tudi v prihodnosti še resno računati. Če bodo fantje le zdravi. Za zdaj jih »večji pok« še ni načel v smislu zoba časa, le razbesnel jih je. Kar je dobro.

Matej Krajnc