JOCELYN POOK

Mesto žensk, Cankarjev dom, Ljubljana, 10. 10. 2005

Ob koncertih filmske glasbe se vedno postavlja zanimivo vprašanje: kako deluje preslikava filmske glasbe na koncertni oder? Tudi odgovor je večkrat zelo presenetljiv: zelo dobro. Prav v tem pa je težava, ki jo imajo mnogi zapriseženi samo-koncertni glasbeniki. Filmski glasbi namreč jemljejo a priori vrednost, ki jo ima po svoji samostojni, torej avtonomni umetniški plati. Kot da bi film lahko glasbo okužil, sploščil, razvrednotil, poneumil in uničil. Ker pa smo doživeli že kar nekaj odličnih koncertov filmske glasbe, umetniki pa so se izkazali za več kot odlične profesionalce (kot avtorji in kot izvajalci), lahko zaključimo, da je postavljanje filmske glasbe na oder presežek vsakršne zgolj koncertne umetnije. In tako je bilo tudi tokrat s skladateljico in violistko Jocelyn Pook, ki je prišla v Ljubljano s svojim ansamblom ter predstavila nekaj svojih najnovejših in starejših partitur.

V ansamblu so igrali in peli: Melanie Pappenheim (glas), Manickam Yogeswaran (glas), Parvin Cox (glas), Sally Herbert (violina), Kelly McCuster (violina in glas), Ian Burdge (violončelo), Jon Banks (kanun), Harvey Brough (klaviature, psalterij in glas) in nenazadnje Jocelyn Pook (viola in glas). Koncert pa sta oblikovala še Dragan Aleksić, ki je izdelal vizualno podobo, ter Gary Falkenthal, ki je skrbel za zvok.

Jocelyn Pook je svojo filmsko pot pričela kar na samem vrhu – k sodelovanju jo je povabil režiser Stanley Kubrick in naredila je glasbo za njegov zadnji film Eyes Wide Shut (1999, Široko zaprte oči). Na koncertu smo slišali dve večji glasbeni temi, ki sta bili zajeti v samem filmu: gre za precej lirično obarvano skladbo z naslovom Migrations ter nekoliko bolj razgibano Backwards Priests. Sicer pa sta bili v ospredju njeni novi partituri. Pri prvi gre za film The Merchant Of Venice (2004, Beneški trgovec, režija Michael Redford), druga pa je angleška biografska drama z naslovom The Government Inspector (2005, Vladni inšpektor, režija Peter Kosminsky). Prisluhnili smo torej naslovni temi filma o beneškem trgovcu, nato pa še odlomkoma Blessing Of the Boat in How Sweet the Moonlight, iz filma Vladni inšpektor pa so nam predstavili dela In Paradisum, Back In Business ter Speak No More. Prav slednji film je biografska drama Davida Kellyja, britanskega inšpektorja za pregled orožja v Iraku. Ta zanimivi koncert je zaokrožilo še nekaj ostalih skladb Jocelyn Pook, s katerimi so glasbeniki očarali mnogoštevilno publiko. Tako smo slišali še skladbe Heel, Fire and Damnation, The Last Day, Voice Games, Yellow Fever Psalm, Saint and Sinners, Red song ter Take Off Your Veil.

Vizualna podoba, ki je bila skrbno izbrana in odlično montirana ob samo glasbeno dogajanje, je imela naslov Memory Of a Passer By in je na prav zanimiv način dograjevala celotno odrsko uprizoritev, ki je tako prestopila klasičen prag koncerta in postala dogodek.

Koncert filmske glasbe Jocelyn Pook je bil izredno bogat v svoji ekspresivnosti in barvitosti. Aranžmaji, polni izrednih vokalnih linij in inštrumentalnega dialoga, so na svojstven način napeljevali na zvočno stapljanje davne preteklosti (renesanse, baroka) s sodobnostjo in nemalokrat spregovorili v zvočnih podobah kot v ognjemetu iskrenih, neobrušenih čustev, ki se rojevajo in živijo z vsako melodično frazo posebej. Pripovedovali so o umetnosti zvoka, kot bi se podobe na ozadju prikradle v glasbila in bi ta postala njihova pripoved o davno pozabljenih mitih in legendah, o posebnosti glasbene zavesti in o nerazumljivi magiji filmskih senc.

Mitja Reichenberg