ČAM: BUDISTIČNI OBREDI IN PLESI Z MASKO IZ KRALJEVINE BUTAN

Abonma Agripina in izven, Cankarjev dom, Ljubljana, 16. 10. 2005

Butanski pregovor pravi: »Poslušaj melodijo, ne glasu; poslušaj besede, ne melodije; razumi pomen, ne besede.« Prav prikladen pregovor za dogajanje tistega oktobrskega vikenda zvečer ob prvem podalpskem srečevanju z butanskim glasbenim in verskim izročilom na odru, verjetno ne le zame, temveč kar za večino. Toda – ali lahko razumemo pomen, ne da bi sploh poznali besedo? Sama sem hudo pogrešala kak gledališki list, ki bi mi razložil točko za točko dogajanje na odru. Tista dva, Sodbo (Raksha mancham) z začetka in Ples bobnarjev iz Dramiceja s konca, ki sem ju videla že prej, sem še prepoznala kot dva od verskih obrednih plesov in morda ne le vedela za pomen, temveč celo razumela. Če že ne razumela, sem vsaj zelo občutila tudi pevki s svečami v temi – silno lep, silno močan prizor, silno lep, silno močan zvok, ki pa mi je vendarle okrepil občutek, da potrebujem vozni red in da ne gledam le nanizanih drobcev budističnega obredja, temveč nanizane bisere tudi glasbene kulture te čudovite, sanjske, daljne himalajske dežele, ki se sliši kot iz pravljice, čeprav v resnici zelo verjetno ni. Šele zdaj, v retrospektivi vem, da sta ženi po imenu Pen Lam in Sangey Choden peli klasično pesem žanra zhungdra ('osrednja melodija'), vedro, kot večina teh pesmi, na versko temo. Po njiju je sledil omenjeni barviti ples bobnarjev, ki ga je videl sveti lama v viziji onstranstva in ki osvobaja cikla reinkarnacije. Za tem je bila na vrsti zadnja točka: Taši Monlam, slovo in dobre želje. Kot je deseta točka odvedla iz pomenljivega, a zlahka nerazumljenega lepega sveta sanj in gibov, barv in zvokov v ljubljanski nedeljski večer, tako je predstavo uvedla prva točka, ko so menihi brali blagoslove. V drugi in tretji sta sledila procesija in sodba Raksha Mangcham, veličastne pojave iz onstranstva je nasledil manipa s tašigomangom, svetiščem (oltarjem) »s številnimi vrati dobrih znamenj«. Peta točka, poimenovana Ging in Čoling, je predstavila živahen ples, ki ga plešejo v raju in ki predstavlja zmago budizma. Šesta točka je solistični ples meniha, imenovan »črni klobuki z bobni«, ki tudi predstavlja zmago budizma, tokrat nad zlonosnimi silami. Sedma je Durdag, ples kostnic, zaplesali so ga štirje menihi, ki branijo mrtve pred zlimi duhovi ... Tako vsaj me je podučil program (www.cite-musique.fr/francais/images/pdf/notes_programme/051021_himalaya.pdf). A kaj sem v tem drobcu cikla Življenja, Smrti res videla? In ti?

TC Lejla bin Nur