Letnik: 2005 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: BIGor

Messer Chups

Nevarno sladka lizika

Kaj se ti zgodi, ko se ves omotičen po dolgi noči kolovratenja po moskovskih klubih in barih vrneš domov z gostiteljem, ki ti za boljši spanec ponudi še eno pšenično pivo z obveznim prigrizkom, kot čips zapakiranimi slanimi kalamari in ti za trenutno zbistritev uma zavrti ruski bend, ki te v trenutku vrže na noge od navdušenja?

Brez mačka se naslednji dan takoj odpraviš na opevano moskovsko tehnično tržnico Gorbuško, saj si smrtno prepričan, da se ne moreš vrniti domov brez vsaj ene plošče te monstrumske skupine. Na veliko veselje iz nepregledne množice ruskih izdaj in piratskih ponatisov svetovnih uspešnic izbrskaš kar tri albume in še neko čudno kompilacijo, ki ti za nekaj časa zmede pojme kdo, kdaj, zakaj. Ta zmeda je toliko večja, ko na večini kupljenih plošč naletiš na napis: »Not for sale in Moscow and outside of Russia.« Kaj?

Na zahodu nič novega, vedno več novega je na vzhodu! V to nas prepričajo Messer Chups iz Petrograda z lucidno surf glasbo, polno posemplanih citatov iz zakladnice sovjetske in ameriške produkcije filmov B in grozljivk. Za povrh se izkaže, da se je ta ruska zasedba že prebila iz anonimnosti milijonskega ruskega trga. V šestih letih delovanja ni nastopala le po zahodni in severni Evropi (nam so najbližje prišli leta 2003, ko so nastopili v sosednjem Gradcu na festivalu umetnosti iz St. Peterburga), ampak tudi v ZDA. Doživeli so licenčne izdaje v Avstraliji in na Japonskem, njihova diskografija pa obsega že osem albumov in je tako pestra, da je doživela tudi številne remikse.

Začetki segajo v pozna 80. leta, ko je v Rusiji delovala industrijska psycho hardcore skupina z elementi psychobillyja Messer für Frau Müller. S časom je prerasla v skrb Olega Gitarkina, ki je leta 1994 srečal drugega Olega, Olega Kostrova iz skupine Fantom. Ustvarjalni opus se je čez noč slogovno preobrazil v bizarno čudo, polno pop samplov, napevov iz muzikalov in plesne poskočnosti, ki je odmevalo tudi po hamburškem klubovju. S promoterskim zanosom je spomladi leta 1998 iz Hamburga v beli Petrograd pripotovala Nemka Anette Schneider in se želela spoznati s člani Messer für Frau Müller, ki so bili v tistem trenutku na novi prelomnici. Kostrov se je v Moskvi vedno bolj posvečal solističnemu didžejskemu ustvarjanju, medtem ko je Gitarkin s Slavom Amigom poskusno posnel prve posnetke stranskega projekta Nožik Chups. Že jeseni istega leta se je Gitarkin odpravil za Anette v Hamburg, kjer se je dokončno odprla trda platnica nove zgodbe, preimenovane v nemščino Messer Chups.

S posnetki seksipilnega glasu gospodične Schneider se je Gitarkin vrnil v rodni Petrograd in jih uporabil kot sample za prvi album Monster and Monster. V Gitarkinovi družbi se ob Igorju Vdovinu (nekdanjem pevcu skupine Leningrad, še ene fantastične poslastice iz Petrograda, ki jo bomo predstavili v naslednji številki Muske) prvič pojavi danes svetovno uveljavljena obvladovalka teremina Lidija Kavina, pranečakinja izumitelja Leva Termena, ki jo je že pri devetih letih starosti učil čarov in skrivnosti te lastne pogruntavščine, prelestnega instrumenta. Danes 38-letna predavateljica na moskovskem konservatoriju Čajkovskega, ki zadnja leta nastopa po vsem svetu z londonskim simfoničnim orkestrom, orkestrom BBC, bostonskim modernim orkestrom, ruskim nacionalnim orkestrom itd. (najdemo jo tudi na albumih Alice in Black Rider Toma Waitsa), je redna sodelavka Messer Chups od leta 2002, ko je izšel veličastni album Black Black Magic. Mehko lebdeče roke Kavine se zlijejo s čudaškim surfom in pred nami je veličasten rezultat – zvoki preteklosti se prelivajo v futuristično nadgradnjo surf glasbe. Z njim Messer Chups prebijejo led.

Svetovni odzivi pripeljejo matično založbo Solnze Records do posebne izdaje The Best of Messer Chups: Cocktail Drakulina, ki pospremi nemško-švicarsko turnejo, na kateri se Gitarkinu pridruži stari drug iz ponovno obujenih Messer für Frau Müller, Oleg Kostrov. S polnim delovnim poletom se Gitarkin v družbi stalnega producenta Olega Tarasova (že tretji Oleg!) spusti leta 2003 v nov album. Uporabo vzorcev nadomesti z eksotičnimi glasbili. Lidija Kavina povabi k sodelovanju svojo učenko Barbaro Buchholz, še eno obdelovalko teremina, in harfistko Marijo Kapelovo. Z albumom Crazy Price se zgodi atraktiven trk. Klasično izobraženi glasbeniki se v družbi kralja ruskega loungea Olega Gitarkina, oboroženega s surf kitaro, predajajo še bolj provokativnemu mešanju otroško sladke naivnosti s podobami iz sveta znanstvene fantastike in s srhljivimi zvoki iz trash horror filmov 50. in 60. let. Bela Lugosi kar sili iz krste! Svoj čas si je Gitarkin privoščil klonirati Čajkovskega s tehno ritmom, v instrumentalni skladbi 66,6 FM pa se skriva predelava Črne nedelje madžarskega skladatelja Reze Seresa, ki je (bila) na Madžarskem prepovedana, saj naj bi v treh letih kar sedemnajst ljudi storilo samomor ob njenem predvajanju.

Lani se je Gitarkin odločil za podobno potezo kot Bambi Molesters, ki so še enkrat posneli prvenec. Znova je posnel album Vamp Babes iz leta 2002 in iskreno pokazal, da je njegova celotna dejavnost zgrajena na eksperimentu. Z njim raste čudaški naboj Messer Chups, v katerem se mešajo preteklost in prihodnost, groza in lepota, modernost in arhaičnost. S srhljivo fikcijo nas trezni od navidezno lepe resničnosti.

BIGor

Diskografija:

Monster And Monster (1999; Solnze, 2000)

Miss Libido (2000; Solnze, 2000)

Bride Of The Atom (Solnze, 2001)

Vamp Babes (Solnze, 2002)

Black Black Magic (Solnze, 2002)

The Best Of Messer Chups: Coctail Draculina (Solnze, 2002)

Crazy Price (Solnze, 2003)

Vamp Babes: Upgrade Version (Solnze, 2004)