Glen Alyn

I SAY ME FOR A PARABLE: The Oral Autobiography of Mance Lipscomb – Texas Bluesman

W. W. Norton (ponatis iz leta 2004)

Žal že pokojni Glen Alyn, pisatelj in glasbenik iz Austina, je pri založbi W. W. Norton and Company v New Yorku izdal življenjepis Mancea Lipscomba. Knjiga z naslovom I Say Me For A Parable je bilo eno najboljših tovrstnih del v minulem desetletju, založba pa ga je zdaj izdala tudi v različici z mehkimi platnicami. Če za Mancea Lipscomba, teksaškega kitarista in pevca, ki je s sijajno glasbo odločilno vplival na Guyja Clarka, Boba Dylana in Janis Joplin, še niste slišali, vam bo Glen Alyn s knjigo I Say Me For A Parable razširil glasbena obzorja in vam približal ne samo neskončno privlačno Lipscombovo glasbo, temveč tudi glasbena izročila pevčevih vzornikov in učencev. Neki kritik je v oceni knjige zapisal, da bi težko našli bolj verodostojen opis glasbene in splošne življenjske kulture Afroameričanov v Teksasu in da se lahko iz Lipscombovih pripovedovanj vsi veliko naučimo.

Glen Alyn je Manca Lipscomba prvič srečal po vrnitvi iz Vietnama leta 1972 na legendarnem glasbenem festivalu v Kerrvillu. Njegova glasba ga je tako prevzela, da ji je posvetil vse življenje. Posnel je več sto ur pogovorov s tem zanimivim in vplivnim pevcem, veliko podatkov so mu dali tudi pevčevi sodobniki in člani njegove družine. Alyn je natančno, poljudno in z ljubeznijo opisal življenjsko pot velikana ameriške popularne glasbe. Za vodilo so mu bili kronološko urejeni pogovori z Lipscombom. Da bi ohranil izvirnost, jih je objavil nelektorirane, se pravi v preprostem, melodičnem narečju teksaškega podeželana, zato gre pravzaprav za govorjeno avtobiografijo. Nad Alynovim delom je bil tako npr. izjemno navdušen celo Alan Lomax. Mance Lipscomb (1895–1976) je malone vse življenje preživel v Navasoti v Teksasu. Med tednom je trdo delal, ob sobotnih večerih pa je nastopal in zabaval tako črno kot belo občinstvo ter mu spretno prilagajal repertoar bluesov, gospelov, balad, kavbojskih napevov in drugih pesmi. Ko so ga leta 1960 odkrili in prvič posneli, je bilo v njegovi popotni malhi že kakšnih 350 skladb. Vpliv glasbe Mancea Lipscomba je danes očiten predvsem v stvaritvah teksaških kantavtorjev, eden Lipscombovih zvestih učencev je tudi Guy Clark, pesnik in pevec, ki je pred leti nastopil v Ljubljani.

Obsežni knjigi so priložene natančna diskografija, filmografija in številne pesmi iz bogate pevčeve zapuščine. Uvodno besedo je napisal Taj Mahal. Pri založbi Dawn Music iz Austina je izšel tudi album Glena Alyna, v celoti posvečen Manceu Lipscombu. Alyn je za ploščo posnel pet priredb Lipscombovih skladb in tri avtorske pesmi v značilnem Manceovem slogu ter tako tudi zvočno ilustriral življenje in ustvarjanje svojega junaka. Alynovo delo lahko zaradi izjemne dokumentarne in etnomuzikološke vrednosti postavimo ob bok pionirskim spisom Alana Lomaxa, Paula Oliverja, Sama Chartersa in drugih poznavalcev ameriške glasbene kulture.

Jane Weber