JELLO BIAFRA with the MELVINS

Never Breathe What You Can't See

Alternative Tentacles, 2004

Legendarni ameriški bend Dead Kennedys, ki ga ljubitelji punka in hardcora poznajo kot enega bolj provokativnih, politično aktivnih in glasbeno udarnih v zgodovini tega žanra, je nehal ustvarjati leta 1987, kmalu za tem, ko so ga vlačili po sodiščih z obtožbami, da je na posterju, dodatku k albumu Frankenchrist, razpečeval pornografijo (problematični so bili le mladoletni kupci). Pevec in vodja benda Jello Biafra je želel imeti sporni motiv, ki je znan kot Penis Landscape, celo na notranjem ovitku plošče, a se vsi člani benda niso strinjali z njim. Da je bend razpadel, ni bilo veliko presenečenje. Jello Biafra je glasbeno pot nadaljeval tako, da si tu in tam omisli bend (Lard, Tumor Circus), posname pesem ali ploščo s spremljavo (Nomeansno, D.O.A., Mojo Nixon, The NO WTO Combo), predvsem pa se posveča močno politično obarvani govorjeni besedi in založbi. Čeprav so tudi drugi trije člani Dead Kennedys še naprej povezani z glasbo, smo na njih nekako pozabili, vse dokler niso pred nekaj leti strnili vrste in od Biafre zahtevali več zelencev za svoje zgodovinske zasluge. Sodišče jim je dalo prav, on seveda ne, a se je zaradi vratolomnih stroškov sistema pravdanja predal. Dozdeva se mi, da je tale plošča glasbeni epilog celotnega dogajanja in da nam Biafra z njo kriči: »Dead Kennedys, to sem (bil) jaz!«

A zadeve niso tako preproste. Dead Kennedys so bili skupina, v kateri so vsi štirje tvorno prispevali h končnemu zvoku in podobi, Biafra z več vpliva na besedila, drugi na glasbo. Kot taki so dokončno zgodovina, pa četudi je trojka brez Biafre pred nekaj leti mirno nastopala po koncertnih odrih (in menda blestela). Za tokratno Biafrovo spremljevalno zasedbo Melvins se zdi, kot da se z vsemi temi dejstvi ne bi strinjala, zato se je tako maksimalno potrudila, da smo ob tejle plošči prisiljeni obujati spomine. V osnovi glasba seveda ni enaka, v njej je čutiti tudi značilnosti Melvins, a kaj, ko so predvsem popolno ujeli tempo, ritem in (kitarski) slog originala. Še največji odmik od njega, paradoksalno, prispeva Biafra, saj v komadih manjkajo njegovi prepoznavni slogani. Vsekakor velik in lep poklon, a tudi odsotnost novega (originalnega) poglavja v zgodovini glasbe – namesto da bi dobili Biafro z Melvins, imamo na plošči Biafro in Melvins, ki preigravajo Dead Kennedys.

Viva