CRAZED FARMERS

First Crop

Nika, 2004

Naj takoj povem, da gre za izjemno ploščo. Bolj ko razmišljam o (novejših) rockerskih prvencih domačih skupin, težje mi pride na misel kak tako dober, kot je First Crop. Album trdno stoji na vseh ravneh, njegova edina težava utegne biti glasbena govorica Crazed Farmers, ki je vse preveč radikalna in zahtevna, da bi lahko pritegnila širše množice (tudi če govorimo o t. i. alternativi). Tista peščica ljubiteljev ostrih kitar, zmešanosti in kričavosti v glasu, hitro spreminjajočih se ritmov, bogatih in precej surovih zvokov ter poštene mere norosti v glasbi pa tega izdelka nikakor ne bi smela spregledati.

Crazed Farmers s prvencem niso hiteli. Kmalu bodo zašli v peto leto delovanja, okrog sebe pa so medtem razvili celo zgodbo, kako da izvirno niso iz današnjega časa, ampak k nam prihajajo iz prihodnosti, v kateri so bili vajeni sveta brez čustev, za povrh pa nam »pridigajo« nekakšno kmetolucijo. Tudi podoba prvenca je v tem smislu. Po obdobju eksperimentiranja in preizkušanja koncepta čiste svobode v glasbi so se Crazed Farmers pogumno prepustili ukalupitvi v albumu. Očitno v pravem trenutku, saj album dokazuje, da jim je kljub prepletanju številnih raznorodnih slogov kristalno jasno, kaj delajo. Ob tem moram omeniti, da je bil tudi studijski del posla, za katerega je v veliki meri poskrbel Bojan Jurjevčič – Jurki, opravljen z odliko. Na plošči se v 40 minutah zvrsti neverjetnih 25 komadov, ki črpajo iz rudimentarnih bluesovskih, countryjevskih in rockovskih korenin, prek hitro prepoznavnih referenc tako različnih glasbenih pojavov, kot so Johnny Cash, The Who in Marjana Deržaj (pri njej gre seveda zgolj za posrečen vložek), ter cele kopice manj prepoznavnih, ki prihajajo iz časov, ko sem z glavnino benda sredi devetdesetih let poslušala iste plošče in hodila na iste koncerte (The Cows, Dwarves, Killdozer, Butthole Surfers itd.). Odlična plošča za ljubitelje norosti in bolečine!

Viva